navod (17)

1. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
2. 1. návodən, -dna, adj. inductiv ( phys.), Cig. (T.); — navodno vreteno, die Inductionsrolle, Cig. (T.).
3. 2. navódən, -dna, adj. auf dem Wasser befindlich: navǫ̑dne stavbe, die Wasserbauten, DZ.; navodni mlin, die Wassermühle, Cig.
4. návodič, m. der Inductor, ( phys.) Jan., Cig. (T.).
5. navodílọ, n. 1) die Anleitung, der Leitfaden, Cig. (T.), nk.; die Instruction, Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 2) električno n., der Inductionsapparat, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
6. navóditi, -vǫ́dim, vb. pf. veranlassen, Cig.; anstiften: ti si jo navodil, auf dein Anstiften ist das geschehen, V.-Cig.
7. návodka, f., Cig., pogl. naloka, navlaka 4).
8. návodnik, m. der Commissär, C.
9. cẹnı̑teljski, adj. Schätzmanns-: c. navod, die Schätzungscommission, Levst. (Nauk).
10. indúkcija, f. navod ( phys.), sklepanje iz posameznosti na splošnost ( phil.), die Induction, Cig. (T.), nk.
11. induktīvən, -vna, adj. navoden, po indukciji se ravnajoč, inductiv, Cig. (T.), nk.
12. indūktor, -rja, m. navodič, der Inductor ( phys.), Cig. (T.).
13. komisı̑ja, f. 1) navod, poverjenstvo, die Commission; — 2) nekdaj: die Bezirksbehörde; oče župan pridejo neki dan klavrni iz komisije, Erj. (Izb. sp.); bil je skoraj vedno na poti: zdaj v komisijo, zdaj v kresijo, Str.
14. naučílọ, n. = navodilo, die Instruction, Levst. (Nauk).
15. ovẹ́dẹti, ovẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, erheben, ermitteln, Cig., Jan., Naprej- C., DZ.; mejači so vse čisto ovedeli, Glas.; z navodom o. kaj, Levst. (Nauk); — 2) o. se = zavedeti se, zum Bewusstsein kommen, C.; — precej se bodo ovedeli, sie werden sich sogleich erinnern, Svet. (Rok.); ovedel se je, das Licht ist ihm aufgegangen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
16. razvòd, -vǫ́da, m. die Commission (um etwas aufzunehmen), Jan., C.; — prim. navod.
17. vzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. heben, emporheben; v. kamen; v. lan, konoplje = razgrnjeni lan, konoplje zopet pobrati, Notr., Dol.; — ziehen: številko v.; v. srečko (žreb), ein Los ziehen, nk.; — beheben: v. denar, plačo; — aufjagen: pes zajca, srno vzdigne, Str.; — v. tožbo, eine Klage anbringen, nk.; — veranlassen: navod v. ( prim. navod); v. cenitev, eine Schätzung veranlassen, Levst. (Nauk); — v. se, sich erheben, aufstehen; — v. se zoper koga, sich gegen jemanden auflehnen; — v. se, aufbrechen; čas je, da se vzdignemo; z vojsko se v. nad koga, proti komu, jemanden bekriegen, Cig., Jan.; — vzdignilo se mi je, ich habe mich erbrochen.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani