nasut (6)

1. nasúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. in einer gewissen Menge aufschütten; n. prsti, zrnja, žita; n. peska po cestah; — n. mernik z vrhom, den Scheffel gegupft voll schütten; Polno zibko je d'narjev nasul, Npes.- Mik.
2. nasȗtje, n. 1) das Anschütten; — 2) das Geschütt, V.-Cig.
3. donasípati, -pljem, vb. impf. ad donasuti; nachschottern: v začetku je cesto močneje in češče donasipati, Levst. (Cest.).
4. kolotèč, -téča, m. = koloteča: kamenja nasuti po kolotečih, jvzhŠt.
5. nasípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad nasuti; aufschütten, anschütten; — n. jezove, Dämme aufwerfen; — n. cesto, die Straße beschottern; — ( vb. pf. = nasuti, Št.).
6. predrobíti, -ím, vb. pf. 1) durch und durch zerbröckeln, zermalmen: p. komu žile in kosti, Jurč.; — 2) p. se, bröckelnd hindurchfallen, durchbröckeln, Cig.; — 3) neuerdings zerbröckeln: nasuto kamenje še enkrat p.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani