naslov (28)

1. naslòv, -slǫ́va, m. der Titel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
2. naslǫ́vən, -vna, adj. Titel-: naslǫ̑vni list, das Titelblatt, nk.; Titular-, Cv.
3. naslovíti, -ím, vb. pf. titulieren, nk.; betiteln Jan. (H.).
4. naslǫ̑vje, n. die Titulatur, Cig. (T.).
5. blagorǫ́dən, -dna, adj. wohlgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.
6. cẹ́niti, -im, vb. impf. den Preis, den Wert einer Sache bestimmen, schätzen; sto goldinarjev ceniti kravo; škodo c.; blago komu predrago c., jemanden überhalten; toliko ceni, da je izgubil, so hoch rechnet er seinen Verlust, Cig.; — schätzen, achten: cenjen, geschätzt (v naslovih) nk.; — tudi: cẹníti, jvzhŠt.
7. častı̑t, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
8. dōktor, -rja, m. časten naslov za izobražene in učene ljudi, der Doctor.
9. ekscelēncija, f. odlikovalen naslov, die Excellenz, Jan., nk.; — prim. vzvišenost.
10. eminēncija, f. odlikovalen naslov: die Eminenz, Cig., Jan.; — prim. prevzvišenost.
11. fīrma, f. 1) trgovski naslov, die Firma; kupčijska firma, die Handelsfirma, Cig.; — 2) = birma, Št.
12. infānt, m. naslov španskih kraljevičev, der Infant.
13. kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
14. magīstər, -tra, m. častni naslov, ki so ga delila in ga še dele vseučilišča, der Magister, Cig.
15. magnificēncija, f. naslov vseučiliščnih rektorjev, die Magnificenz.
16. namę́rjati, -am, vb. impf. ad nameriti; 1) richten, anlegen, zielen, Meg., Guts., Cig., Jan.; namerjajo s svojimi strelami, Dalm.; — n. na kaj, auf etwas zielen; — 2) n. kaj, etwas vorhaben, beabsichtigen; mit einem Plane umgehen; naslov naznanja vse, kar namerjamo, Cv.
17. naslȃvljati, -am, vb. impf. ad nasloviti; titulieren, SlN.- C.; z gospodično n., Cv.
18. 2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
19. preblagorǫ́dən, -dna, adj. hochedelgeboren, hochwohlgeboren (v naslovih), Cig., Jan., C., nk.; (po drugih slov. jezikih).
20. prečastı̑t, adj. hochgeehrt, hochehrwürdig (v naslovih), Cig., Jan., nk.
21. preslávən, -vna, adj. zu berühmt; — glorreich, hochberühmt; hochlöblich (v naslovih).
22. pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.- Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
23. profēsor, -rja, m. naslov višjih učiteljev, der Professor.
24. profēsorski, adj. Professors-, Professoren-: p. naslov; profesorska plača.
25. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
26. titulatūra, f. naslovje, die Titulatur.
27. veleblagorǫ́dən, -dna, adj. hochwohlgeboren (v naslovih), nk.
28. visokorǫ́dən, -dna, adj. hochgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani