naravnost (7)

1. naravnọ̑st, adv. = na ravnost; pogl. ravnost.
2. naravnọ̑stən, -stna, adj. 1) direct, unmittelbar, Jan., nk.; — 2) aufrichtig, Mur.
3. nenaravnọ̑stən, -stna, adj. = posrednji, mittelbar, Jan.
4. prọtinarȃvnost, f. = protinaturnost, Jan. (H.).
5. hòt, interj. tako se veleva konju na desno, BlKr., ali naravnost, jvzhŠt., Levst. (Zb. sp.).
6. neposrẹ̑dnji, adj. = naravnosten, unmittelbar, direct, Cig., Jan., Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
7. ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani