namigniti (4)

1. namígniti, -mı̑gnem, vb. pf. 1) zuwinken, einen Wink geben; n. komu; — 2) andeuten, Mur., Cig. (T.), DZ., nk.
2. namə̀gniti, -mə̀gnem, vb. pf. = namigniti; Habd.- Mik., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
3. namigováti, -ȗjem, vb. impf. ad namigniti; 1) zuwinken; — n. si, einander zuwinken; liebäugeln, Cig.; — 2) andeuten, Mur., DZ.
4. sporazumljìv, -íva, adj. verständnisinnig: sporazumljivo namigniti komu, LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani