naleči (6)

1. nalę́či, -lę̑čem, vb. pf. spannen: lok n., den Bogen spannen, C.; sv. Peter je lok nalekel = mavrica se je prikazala, ogr.- C.; — n. zanko, mrežo, eine Schlinge, ein Netz aufstellen, vzhŠt., ogr.- C.; — = nastaviti (komu kaj), vzhŠt.- C.
2. nalę́či, -lę́žem, vb. pf. 1) hinlegen, C.; — 2) n. se na kaj, sich auf etwas legen: n. se na sulico, Dalm.; — n. se na koga, über jemanden kommen: skrb se naleže na koga, C.; — 3) in irgend einer Menge ausbrüten; naša kokoš je že veliko piščet nalegla, Z.; — n. se, in Menge ausgebrütet werden; überhand nehmen, Cig.; — 4) n. se, ansetzen: grozdje se je naleglo, češplje so se nalegle, C., vzhŠt.
3. nalę́cati, -am, vb. impf. ad naleči; spannen: n. zanke, Schlingen legen, ogr.- C.; — n. se pogibeli, sich der Gefahr aussetzen, Habd.- Mik.
4. nalẹ́gati, -am, vb. impf. ad naleči (ležem); — n. se na koga, über jemanden kommen, C.; — n. se česa, etwas betreffen, C.
5. nalę̑ka, f. der Köder, vzhŠt.- C.; — prim. naleči.
6. nalekováti, -ȗjem, vb. impf. ad naleči; spannen: n. lok, C.; n. strelo na tetivo, ogr.- C.; — aufstellen: skopce nalekujejo meni, kajk.- Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani