naklon (26)

1. naklòn, -klóna, m. 1) die Verbeugung, das Compliment, Cig.; — 2) die Neigung, Mur., Cig. (T.), C.; podolžni n., die Längenneigung, Levst. (Cest.); — magnetni n., die magnetische Inclination, Sen. (Fiz.); — die Neigung ( fig.), der Hang, Cig.; nakloni k dobremu, Valj. (Rad); — 3) die Art, der Modus ( gramm.), Mur., Cig., Jan.; določni, pogodni (pogojni, Jan.), dovolilni, velelni n., die anzeigende, Bedingungs-, Zulassungs-, Befehlart, Levst. (Sl. Spr.); — tudi: náklon, Valj. (Rad).
2. naklǫ̑nək, -nka, m. die Neigung, C.
3. nakloníca, f. 1) die Neigungswage, DZ.; — 2) die Inclinationsnadel, (naklonenica) Sen. (Fiz.).
4. naklonílọ, n. die Fügung, Ravn., Slom.- C.
5. naklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) ein wenig beugen oder neigen, Mur., Cig., Jan.; naklonjen, geneigt, schief, Cig., Jan., Cig. (T.); naklonjena ploskev, eine schiefe Fläche, Cig. (T.); — n. se, sich verbeugen, Mur., Cig., Navr. (Let.), nk.; — sich neigen: dan se je naklonil, Trub.; — naklonjen biti, eine Anlage haben, inclinieren, Cig., Jan.; — 2) n. koga k čemu, jemanden zu etwas bewegen, bestimmen, Cig., Jan.; — n. si koga, jemanden für sich gewinnen, nk.; naklonjen komu, jemandem gewogen, Cig., Jan., nk.; — 3) n. komu kaj, zukommen lassen, verhängen; to mu je naklonilo smrt, das hat seinen Tod bewirkt, Cig.; kakor Bog nakloni, wie es Gott fügt, Cig.; — n. se, sich fügen, geschehen, Cig.; — nakloni se mi = nameri se mi, Fr.- C.
6. naklǫ́njenost, f. 1) die Neigung, die Schiefe, Cig., Jan.; — der Hang, die Anlage, Jan. (H.); — 2) die Geneigtheit, die Gewogenheit, Cig., Jan., nk.
7. naklonljívost, f. die Neigung ( fig.), C.
8. náklonost, f. = nagnjenje, nagnjenost, Mur.; nagnusne naklonosti, ogr.- Valj. (Rad).
9. naklǫ̑nski, adj. Neigungs-: n. kot, der Neigungswinkel, Cel. (Geom.).
10. nenaklǫ́njen, adj. abgeneigt, abhold, Cig., nk.
11. nenaklǫ́njenost, f. die Abgeneigtheit, Cig., nk.
12. blagodȃt, f. die Wohlthat, der Segen, Jan., C., Zv., Zora; kako blagodat nakloniti komu, LjZv.; — die Gnade, Jan., Vrt.
13. deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
14. dolǫ́čən, -čna, adj. 1) bestimmbar, Cig. (T.); — 2) bestimmt, präcise, Mur., Cig., Jan., nk.; določni naklon, der Indicativ, Jan.
15. kazáłən, -łna, adj. zeigend, demonstrativ, Cig.; kazȃłni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), C.; kazalni naklon (način), die anzeigende Art ( gramm.), Cig.; kazalni zaimek, das anzeigende Fürwort, das Demonstrativpronomen ( gramm.), Levst. (Sl. Spr.).
16. naklȃnjati, -am, vb. impf. ad nakloniti; 1) ein wenig beugen oder neigen; n. se, sich neigen, Mur., Cig. (T.); — dan se naklanja k večeru, Mur.; — n. se komu, sich vor jemandem verbeugen, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — n. se, Anlage, Neigung zu etwas haben, Cig.; — 2) n. koga na kaj, lenken, bewegen, bestimmen, Mur., Cig.; vse naklanja svojcem na dobro, Cig.; Empedokles je naklanjal ino obračal mlade ljudi na brumo, Trub. (Psal.); ne naklanjaj mojega srca na hude reči, Trub. (Psal.); — 3) n. komu kaj, zuwenden, zukommen lassen: n. komu postavno pomoč, jemandem den gesetzlichen Beistand leisten, DZ.
17. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
18. 2. nedolǫ́čən, -čna, adj. unbestimmbar, Jan. (H.); — unbestimmt, unentschieden, Jan., nk.; — nedoločni naklon, die unbestimmte Art, der Infinitiv, Jan. (Slovn.).
19. optatīv, m. želelni naklon, der Optativ ( gramm.).
20. pogǫ́jən, -jna, adj. bedingt, hypothetisch, Cig., Jan., nk.; pogǫ̑jno, bedingungsweise, Cig. (T.); pogǫ̑jni naklon, d. Conditional ( gramm.), Jan.; pogojni stavek, der Bedingungssatz, Cig., Jan.
21. pogǫ̑jnik, m. = pogojni naklon, der Conditional ( gramm.), Jan.
22. sklon, adj. = naklonjen, Cig. (T.); žena mi je sklona, C.; — prim. rus. sklonnyj.
23. uvẹ́tən, -tna, adj. Bedingungs-, bedingt, Cig. (T.), DZ.; uvẹ̑tna enačba, die Bedingungsgleichung, Cig. (T.); uvetni način, naklon, der Conditional ( gramm.), Cig. (T.).
24. velẹ́łən, -łna, adj. velẹ̑łni naklon, die Befehlsart, der Imperativ, Levst. (Sl. Spr.).
25. znaníłən, -łna, adj. anzeigend: znanı̑łni naklon, der Indicativ ( gramm.), Cig. (T.).
26. želẹ́łən, -łna, adj. želẹ̑łni naklon, der Optativ ( gramm.), Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani