naključiti (3)

1. nakljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) bewirken, verursachen: to mu je naključilo smrt, Cig.; — 2) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; prilika se naključi, eine Gelegenheit bietet sich zufällig dar, Ravn.; sich ergeben: ako se naključijo kaki troški, Levst. (Nauk).
2. naključeváti, -ȗjem, vb. impf. ad naključiti, nk.
3. prikljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) umbiegen, Mik.; priključen, Dict.; — 2) anschließen, SlN.; — p. se, sich schmiegen, sich fügen, sich gesellen, C.; — 3) p. se, = naključiti se, sich zutragen, Cig., Vod. (Izb. sp.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani