naka (74)

1. nàka, nàk, interj. nein, Jan.; pogl. na'a.
2. nakacáti, -ȃm, vb. pf. hinschmieren, zusammenschmieren; n. komu kaj, jemandem etwas Uebles anthun, C.; hudo n. komu, einem arg mitspielen, Cig.
3. nakáčiti, -kȃčim, vb. pf. 1) scharf machen, Cig., Gor.- Mik.; nož n., C.; — 2) n. koga, jemanden aufbringen, zornig machen, Mur.; nakačen, aufgebracht, zornig, Jan., C.
4. nakadíti, -ím, vb. pf. anräuchern, genügend räuchern.
5. nakájanje, n. die Anräucherung, Mur.
6. nakájati, -am, vb. impf. ad nakaditi; anräuchern, Mur., Cig.
7. nakȃlati, -am, vb. pf. in einer gewissen Menge spalten; drv n. za cel teden.
8. nakalíti, -ím, vb. pf. ein wenig trüben, Z.; — nakalil mu bom eno, ich werde ihm etwas anstellen, Cig.
9. nakȃljati, -am, vb. impf. ad nakoliti; anpfählen, Mik.
10. nakálọ, n. = naklo, nakovalo, Cig.
11. nakàn, -kána, m. = nakana, Z., C.
12. nakȃna, f. das Vorhaben, der Plan, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Entschluss, Cig., C.; der Vorsatz, Cig. (T.).
13. nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.- M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.- C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
14. nakánjanje, n. die Absicht, das Vorhaben, ogr.- C.
15. nakánjati, -am, vb. impf. ad nakaniti, Z., ogr.- C.
16. nakánjenje, n. die Absicht, das Vorhaben, C., kajk.- Valj. (Rad).
17. nakanováti, -ȗjem, vb. impf. = nakanjati, vorhaben, C.
18. nakȃntnik, m. kdor je na kantu, der Execut, Nov.
19. 1. nakȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad nakopati; (mit Haue oder Karst) aufladen: gnoj n., Mur.
20. 2. nakápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; črez noč je pol škafa nakapalo iz soda; tudi: n. se, Cig., Erj. (Torb.).
21. nakapljáti, -ȃm, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; = n. se: vosek, ki se je nakapljal od sveče, LjZv.
22. nakapljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nakapljati, Cig.
23. nakapníca, f. die Cisterne, Guts.
24. nakapnína, f. die Tropfsteinbildung, Cig.; nakapnine, geflossene Gestalten, Erj. (Min.).
25. nakapnják, m. = nakapnica, Guts.
26. nakȃšljati se, -am se, vb. pf. sich satt husten: to zimo sem se nakašljal do dobrega.
27. nakȃvkati se, -am se, vb. pf. sich müde schreien ( v. der Dohle); — sich satt jammern, jvzhŠt.
28. nakávljičati, -am, vb. pf. anhäkeln, Cig.
29. nakávljiti, -im, vb. pf. mit einem Haken ergreifen, Cig.
30. nakȃvsati, -am, vb. pf. pickend angänzen, anpicken, Cig.
31. nakàz, -káza, m. die Anweisung, die Assignation, Cig.; n. v izplačilo, die Flüssigmachung, DZkr.
32. nakȃza, f. 1) das Verderben, C.; — 2) die Missgestalt, Cig.; peklenska n. (o škratu), LjZv.; das Ungeheuer, C.
33. 1. nakázan, adj. ( nam. nakazen): missgestaltet, verletzt, krüppelhaft, Krn- Erj. (Torb.); nakazani ljudje, sieche, gebrechliche Personen, Krelj.
34. 2. nakazan, adj., C., Krelj, Notr., pogl. nekazan.
35. nakázati, -žem, vb. pf. anweisen, assignieren, Cig., nk.; n. komu denarje, Cig.; n. v izplačo, flüssig machen, DZkr.
36. nakȃzək, -zka, m. die Anweisung, Jan., Zora; n. na blago, die Güteranweisung, Jan.
37. nakȃzən, -zni, f. ( m., Guts., Z.) = nakaza 2).
38. nakázən, -zna, adj. 1) verdorben: nakazno vino, Vrtov. (Km. k.); — 2) mit einem Gebrechen behaftet, C.; missgestaltet, Cig. (T.); razcapana in nakazna babura, LjZv.; abscheulich: nakazna grdoba, LjZv.; coprnice nakazno zmršene, LjZv.; — (nákazən, Mik.).
39. nakazílọ, n. die Assignation, Jan., DZkr.; plačilno n., die Zahlungsanweisung, Levst. (Cest.).
40. nakazíti, -ím, vb. pf. verderben, Z.; beschädigen: od peklenskega jastreba nakažen, Krelj; nakažen, missgestaltet, missrathen, Dict., C.
41. nakȃznica, f. die schriftliche Anweisung, Cig. (T.), DZ., nk.; poštna n., die Postanweisung, DZ., nk.
42. nakȃznik, m. ein missgestalteter Mensch, LjZv.
43. nakaznína, f. die Anweisungsgebür, DZ.
44. nakáznost, f. die Verderbtheit, Jan., Cig. (T.), C.; n. in izkažena natura, Krelj; krst nas čisti od vse porodne nakaznosti ali nečistosti, Krelj; — das Gebrechen, Cig. (T.).
45. nakazoję̑mnik, m. der Assignator, Cig.
46. nakazováłən, -łna, adj. Anweisungs-, Cig.
47. nakazovȃnje, n. das Anweisen, DZ.
48. nakazováti, -ȗjem, vb. impf. ad nakazati; anweisen, assignieren, Cig., nk.
49. nakazovȃvəc, -vca, m. der Anweiser, der Assignant, Cig.
50. nenakánjen, adj. unvorsätzlich, Cig.
51. onakajše, adv. ebenso, C.
52. oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur ( z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).
53. pastināka, f. die Pastinake (pastinaca), Tuš. (B.).
54. preinȃka, f. die Änderung, die Modification, Cig. (T.), DZ., SlN.
55. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
56. izplȃča, f. die Auszahlung, Z.; za (na) izplačo nakazati, flüssig machen, DZ.
57. kljúčica, f. 1) dem. kljuka; das Häkchen; lahko si ključico podasta, = oba sta enaka, nič ali malo vredna, Erj. (Torb.); ključico komu iztegniti, jemandem den Anschlag vereiteln, C.; ( prim. kljuko vleči); — 2) = ključ, die Schlüsselrebe, vzhŠt.- C.
58. nà'a, nà', interj. nein! (za prvim a sliši se nekaka aspiracija, nekakšen glas, kakor n. pr. nekateri koroški Slovenci k izrekajo); — prim. naka; bav. ná-'á, o nein, Levst. (Rok.).
59. naúmiti, -im, vb. pf. = nakaniti, Cig. (T.), nk.; — hs.
60. nekȃza, f., Cv., pogl. nakaza.
61. nekázan, adj. ungerathen, ungezogen, ungebildet, C.; nekazani otroci, ti nekazana hči! Dalm.; = hud, Meg.; (nakazan, Cig., C., Krelj, Notr.); — prim. stsl. nekazanъ, rudis, češ. nekázaný, ungezogen, zuchtlos.
62. nekázən, -zna, adj. 1) unansehnlich, unscheinbar, Cig., Jan.; nekazen ceper, Levst. (Zb. sp.); — nicht viel versprechend: nekazno delo, eine undankbare Arbeit, Cig.; — 2) nam. nekazan, ungerathen, ungezogen, muthwillig, ausgelassen, Dict., Jarn., C.; nekazen fantič nič ne dobi, Vrtov. (Vin.); nekazni otroci, Ig (Dol.); — 3) nam. nakazen, ungestalt, entstellt, hässlich, Svet. (Rok.); zagledal je krvavi obraz in nekazno brado žolnirjevo, Jurč.; nekazna baba, LjZv.
63. okȃpək, -pka, m. okapki = kar se od sveče nakaplja, LjZv.
64. pastināk, m. = pastinaka, Cig.
65. pregátiti, -im, vb. pf. 1) verstopfen, C.; — verhindern: nakanjenje p., C.; — 2) überschoppen, Jan. (H.).
66. preodkazílọ, n. die Überweisung, DZ.; p. nakaznic, DZ.
67. presẹ́dati, -am, vb. impf. ad presesti; 1) den Sitz, die Sitzplätze wechseln, umsitzen, Z.; nav. p. se; — 2) im Schlunde stecken bleiben, C.; — 3) widerstehen, anwidern; jed, delo mi preseda; unangenehm werden: lastna izkušnja rada preseda, Vrt.; Ga (junaka) imam, da ti presedal bo, Npes.-K.; — 4) sitzend zuzubringen pflegen: p. ves dan, Cig.; — 5) preseda me, eine Krankheit ergreift mich, C.
68. rı̑čet, m. ein Gericht aus Gerstengraupen, denen etwas (meist Fisolen) beigemengt ist; — der Mischmasch; to je pravi ričet! — prim. kor.-nem. ritschad (enaka jed), bav. rütscher, avstr.-nem. ritscher, Štrek. (Arch.).
69. sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
70. təkmà, adv. gleich: t. sva si = enaka sva si, C.; — ohne Daraufgabe (beim Tausch): t. menjati, Levst. (Sl. Spr.), Jurč.; — t. se je sešlo, es ist knapp ausgegangen (= es war nicht zu viel, nicht zu wenig), Levst. (Sl. Spr.); — to dvoje gre tekmà, eins hebt das andere auf, C.
71. todà, conj. indessen, jedoch, allein; mala ptica prepelica, toda upeha konja in junaka, Jan. (Slovn.).
72. utǫ́rčati se, -am se, vb. pf. = nacediti se, nakapati se, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. utor, potorčina, podčepina.
73. zasnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln: ( fig.) entwerfen, Cig. (T.), Zora; z. nakano, einen Plan entwerfen, LjZv.
74. 2. zlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) strecken: z. trudne ude na travi, LjZv.; zleknjen, gestreckt, Dol.; kače imajo zleknjeno telo, Vrt.; — z. se, sich ausstrecken, sich recken; z. se v zeleno travo, Erj. (Izb. sp.); z. se po mehkih blazinah, Jurč.; z. se po koncu, Jurč.; — z. se = umreti (preprosto), Dol.; — 2) z. koga, jemanden zu Boden strecken: pritlikavec je mogel z. na tla junaka, Vrt.; zrno ga bode zleknilo na zemljo, SlN.; z. in na tla položiti koga, Zv.; — ( nam. vzl-).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani