nabasan (2)

1. napŕtiti, -pȓtim, vb. pf. auf den Rücken oder die Schultern laden, aufbürden, Cig., Jan., C.; n. komu butaro, koš (naramnik), breme, Cig.; kar si človek naprti, to nosi do smrti, Jan. (Slovn.); — žep je naprčen (= nabasan), jvzhŠt.
2. púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; ( hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani