Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (9.801-9.900)

  1. drẹmótən, -tna, adj. schlaftrunken, schläfrig; njih oči so bile dremotne, Jan. (Slovn.); — dan čemeren in dremoten, Erj. (Izb. sp.).
  2. drẹmótnost, f. die Schläfrigkeit.
  3. drę̑mšałnik, m. kol z rogljiči na koncu v dremšanje grozdja, Dol.
  4. drẹmúntati, -am, vb. impf. = dremati ( zaničlj.), Hal.- C.
  5. drẹ̀n, drẹ́na, m. die Kornelkirsche (cornus mascula); — pasji d., divji d., = sviba, psika, der Hartriegel (cornus sanguinea), Z., Medv. (Rok.).
  6. drenāža, f. podzemeljsko odtakanje vode po ceveh, die Drainage.
  7. drẹ̑ncati, -am, vb. impf. = cencati, auf und nieder sich bewegen: plesati je moral, ker so mu jele noge kar same drencati in poskakovati, LjZv.; nachlässig gehen, Z.; im Trab gehen, Z.; — morda nam. dremcati; prim. dremati in drncati.
  8. drẹncljáti, -ȃm, vb. impf. traben, Cig.
  9. drẹ̑nčək, -čka, m. dem. drenək; die Esparsette (onobrychis sativa), Medv. (Rok.).
  10. drẹ̑nək, -nka, m. dem. dren; = dren, Mur., BlKr.- Navr. (Let.); mlečni d., eine Art Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., Medv. (Rok.).
  11. drẹnína, f. = drenulja, Cig.
  12. drènj, drę́nja, m. das Gedränge; — po nem.
  13. drẹnjáča, f. = drenova palica, SlN.
  14. drénje, n. 1) das Schinden, Cig.; — 2) das Reißen ( z. B. des Wassers), Cig.; — 3) der Durchfall, Cig.; d. dobiti, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Geplärr, Cig.; — prim. drtje.
  15. drẹ́nov, adj. von der Kornelkirsche; — drenova jagoda, die Kornelkirsche; drenov les, das Kornelholz; — drenove volje biti, nicht gut gelaunt sein, Z.
  16. drẹnováča, f. ein Stock aus Kornelholz, Cig., Valj. (Rad).
  17. drẹ́novəc, -vca, m. 1) der Kornelbaum, Z.; — pl. drenovci, Hartriegel (corneae), Tuš. (R.); — 2) der Kornelkirschenwein, Mik.
  18. drẹ́novina, f. das Kornelkirschenholz; tudi: drenovína.
  19. drẹnovı̑nka, f. = drenulja, C.
  20. drẹ́novje, n. das Kornelkirschengebüsch, Cig.
  21. drẹ́novka, f. 1) ein Ast, eine Ruthe von der Kornelkirsche, Z., Štrek.; — 2) die Kornelbirn, Cig.
  22. drẹ́novnica, f. = drenulja, C.
  23. drẹnúlja, f. die Frucht des Kornelkirschenbaumes.
  24. dresę́łən, -łna, adj. betrübt, ogr.- Mik.
  25. dresę̑łnik, m. der Traurige, C.
  26. dresę́łnost, f. die Traurigkeit, ogr.- Valj. (Rad).
  27. drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.- Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.- Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.
  28. drẹvárnica, f. 1) = drvarnica, Valj. (Rad); — 2) = drevača, SlN.
  29. drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.
  30. drę̑vən, * -vna, adj. Baum-, Mur., Cig., Jan.; pogl. drevesen.
  31. drẹvę́nəc, -nca, m. = drvenec, versteinertes Holz, der Holzstein, Cig.
  32. drẹvenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zu Holz werden, M.; — 2) starr, steif werden; roka od mraza dreveni, C.; — 3) (o rastlinah) im Wachsen stille stehen, vzhŠt.- C.; — 4) starr hinblicken, hinstarren, C.
  33. drẹveníca, f. = drevača, Jurč., Andr.
  34. drẹvenják, m. = drevenka, Habd.
  35. drẹvę́nka, f. 1) ein Getreidemaß (der Metzen), Habd., M., vzhŠt.; — 2) ein großer Korb, C.
  36. drẹvę̑sən, -sna, adj. Baum-; drevesna smola, das Baumharz.
  37. drẹvę̑snat, adj. baumreich, Cig.
  38. drẹvę̑snica, f. der Baumgarten, die Baumschule, Cig., nk.
  39. drẹ́vẹšnji, adj. = drevišnji, C., Mik., BlKr., LjZv.; do drevešnjega, bis heute abends, C.
  40. drẹ́višnji, adj. zum heutigen (noch künftigen) Abend gehörig; drevišnje mleko, die Milch, die heute abends gemolken werden wird.
  41. drẹ̑vnat, adj. bäumig, baumreich, Cig., C.
  42. drẹvníca, f. die Fällaxt, die Holzhacke, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; gozdi, ki niso videli še drevnice, Navr. (Let.).
  43. drẹvník, m. 1) der Baumgarten, Z.; — 2) = dendrit, Cig., Jan.
  44. drẹvnína, f. das Baumwerk, Bäume, C.
  45. drẹvnjáča, f. = drevnica, Mur., Cig.
  46. drẹvokvȃrnik, m. der Baumschädiger, Cig.
  47. drę́zgniti, drę̑zgnem, vb. pf. patschen: v blato d., C.
  48. drę̑žnik, m. 1) der Mörserstößel, C.; — 2) trapast človek, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  49. drę̑žnja, f. langweiliger Mensch, C.; — prim. drežati.
  50. drežnjálọ, n. = siten človek, Lašče- Erj. (Torb.).
  51. drežnjáti, -ȃm, vb. impf. zudringlich schwätzen, darein reden, C., Z.; murren, unwillig sein: na koga d., Dict., C., Kast.
  52. drgáłən, -łna, adj. zum Reiben dienend, Reib-, Cig.
  53. drgȃłnik, m. der Reiber (orodje), Jan.
  54. drgancẹ́la, f. die Mandel am Halse; pl. drgancele (bolezen) = drgali, Tolm., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  55. drgánec, -nca, m. 1) = drgal, drgancela, Tolm.; pl. drganci, die Mandelgeschwulst, Tolm.; — 2) neka riba, Ip.- Erj. (Torb.).
  56. drgetȃnje, n. das Beben, das Zittern, das Schlottern.
  57. dŕgniti, ** dȓgnem, vb. impf. reiben, wetzen, kratzen, d. se ob kaj, sich an etwas reiben; magnet d., streichen, Cig. (T.); — abweiden: svinje travo drgnejo, Št.- C.; — scharren: tuje blago vkup spravljati in drgniti, Bas.
  58. dŕgnjenje, n. das Reiben.
  59. drhtȃnje, n. = drgetanje, Cig., ogr.- C.
  60. dričȃłnica, f. die Schleifbahn, Cig., Jan.
  61. drístən, -tna, adj. den Durchfall betreffend, Mur.; abführend, M.
  62. drkȃłnica, f. die Glitschbahn, Cig.
  63. dȓkanje, n. das Glitschen, das Schleifen auf dem Eise, Jan.
  64. dŕkniti, dȓknem, vb. pf. gleiten, rutschen, Cig., Jan., C.; meso je z njega drknilo, er ist mager geworden, Cig.; — d. v koga, jemanden anfallen, C.
  65. drkotȃnje, n. = drkot: kolesno d., Let.
  66. dŕmanje, n. das Schütteln, das Rütteln: d. kol, das Schütteln des Wagens, Zora.
  67. drmǫ́ncəlj, -clja, m. die Eierpflaume, Cig.
  68. 1. dr̀n, dŕna, m. der Rasen, Guts., Jarn., Cig., Jan., Mik., Fr.- C., Erj. (Min.); drni morajo biti vsi zagniti, Jarn. (Sadj.); z drnom pokriti kaj, Levst. (Cest.); Vihar strašan — Črez drn in strn (über Wies' und Feld) grmeč prihruje, Greg.
  69. 2. dr̀n, dŕna, m. das Zucken in den Gliedern, C.; ima drn v roki, SlGor.- C.; — das Aufspringen des Wassers in den Bächen, C.
  70. drnár, -rja, m. der Rasenstecher, Cig.
  71. drnásəc, -sca, m. = mrjasec, Banjščice- Erj. (Torb.).
  72. drnàt, -áta, adj. rasig, grasig, C.
  73. drnátən, -tna, adj. = drnat: drnatna njiva, Z.
  74. drnáti, -ȃm, vb. impf. ungestüm saugen: mati pravi otroku: tako me drnaš, da mi boš še kri izpil, Dol.
  75. 1. dȓncati, -am, vb. impf. 1) schütteln, BlKr.- M.; — 2) hüpfende Bewegungen machen, BlKr.- M.; im Trab reiten, Dol.- Cig.; — vibrieren, vzhŠt.- C.; — d. se, (fahrend, reitend) geschüttelt werden, BlKr.- M.
  76. 2. dȓncati, -am, vb. impf. Rasenstückchen vom gepflügten Acker abziehen, C.; — prim. drnovati.
  77. dȓnckati, -am, vb. impf. dem. drncati, prellen, ogr.- C.
  78. dȓndra, f. die Plaudertasche, vzhŠt.- C.
  79. dȓndrati, -am, vb. impf. 1) = drdrati, Z.; — 2) plaudern, vzhŠt.- C.
  80. dȓndravəc, -vca, m. der Plauderer, vzhŠt.- C.
  81. dȓnəc, -nca, m. der Trab, Cig., Jan.; v drnec jahati, im Trab reiten, BlKr.- M.; — prim. 1. drncati 2).
  82. drnẹ́ti, -ím, vb. impf., nam. dreveneti, Cig., Št.- C.
  83. drníce, f. pl. drnice igrajo, es wetterleuchtet, Kor.- Cig.; — prim. zarnice.
  84. drnína, f. der Rasen, Cig. (T.); ungeackertes Land, Z.
  85. drnínast, adj. rasig, grasig, C.
  86. drnjáti, -ȃm, vb. impf. schnurren (o živalih), Cig.
  87. dȓnje, n. coll. Rasenstücke, Jarn., Cig. (T.); — Rasenstücke auf dem gepflügten Felde, Z.
  88. drnję́za, f. das Plärrmaul, C.
  89. drnję́zati, -am, vb. impf. winseln, quieken, C.
  90. drnję́zganje, n. das Winseln, zudringliches Bitten: po mnogem drnjezganju, Raič ( Let.).
  91. drnję́zgati, -am, vb. impf. winseln, plärren, vzhŠt.- C.; nach Futter schreien ( n. pr. o prascih), C.; winselnd, plärrend, zudringlich bitten, betteln, Jan., C., vzhŠt.
  92. drnję́zgav, adj. zudringlich im Bitten, C.
  93. drnjezgljìv, -íva, adj. = drnjezgav, C.
  94. drnję́ziti, -ę̑zim, vb. impf. = drnjezgati, C.; otrok za kruh drnjezi, C.
  95. drnjǫ́hati, -am, vb. impf. schnarchen; Se spi brez težave, Drnjohati znam, Npes.-Schein.; (drnjuhati, Rez.- C.; drnohati, Ip., Kras- Erj. [Torb.]).
  96. drnjǫ́kati, -am, vb. impf. unverständlich, durch die Nase reden, Tržič- Štrek. (LjZv.).
  97. dȓnkati, -am, vb. impf. klirren, klimpern, Jarn., Cig., Jan.
  98. drnǫ́hati, -am, vb. impf., pogl. drnjohati.
  99. drnorẹ̑zəc, -zca, m. der Rasenstecher, Jan.
  100. drnǫ́səlj, -slja, (-səljna), m. 1) neka rjavomodra sladka sliva, Gor., jvzhŠt.; — 2) debela rdeča jagoda, Gor.- Zv.; — 3) = adreselj, Koborid- Erj. (Torb.).

   9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA