Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (9.701-9.800)
-
dovǫ̑dnica, f. žila d., = privodnica, die Vene, Cig. (T.).
-
dovolı̑łnica, f. der Erlaubnisschein, DZ.
-
dovǫ̑ljbenica, f. der Licenzschein, DZ.
-
dovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) genügend, zulänglich, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., nk.; — 2) = zadovoljen, Meg., Mur., Cig., Jan., Ravn., Danj. (Posv. p.), Levst. (Zb. sp.), Gor.; d. koga (česa): bčele niso dovoljne matice, Levst. (Beč.).
-
dovoljénje, n. die Bewilligung, die Erlaubnis; dovoljenja prositi, um die Erlaubnis bitten.
-
dovǫ́ljnost, f. 1) die Zulänglichkeit, Cig., Jan.; — 2) = zadovoljnost, Mur., Cig., Jan., C.; pohlevna d. s stanom, Ravn.; Dovoljnost mi zlato ohran', Preš.
-
dovǫ́zən, -zna, adj. 1) Zufuhr-; — 2) Zufahrts-, Anfahrts-: dovozni klanček, die Anfahrtsrampe, Levst. (Pril.); dovozne ceste, die Zufahrtsstraßen, DZ.; dovozne železnice, die Schleppbahnen, DZ.
-
dovǫ̑znik, m. der Zuführer, Cig.
-
dovóžnja, * f. die Zufuhr, Cig., Jan.
-
dovŕšən, -šna, adj. perfectiv: dovršni glagoli, Vollendungszeitwörter, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
-
dovŕšenost, f. die Vollkommenheit, die Vollendung, (als Eigenschaft), Cig., Jan., nk.
-
dovrševȃnje, n. das Vollenden, Jan.
-
dovtípən, -pna, adj. witzig, Jan., nk.; — češ.
-
dovtı̑pnež, m. der Witzbold, Jurč.; — prim. dovtipen.
-
dovzę́tən, -tna, adj. empfänglich, Cig. (T.), C., nk.; d. za duševne vtiske, Jurč.
-
dovzę́tnost, f. die Empfänglichkeit, nk.; imeti kaj dovzetnosti za kako reč, Erj. (Izb. sp.).
-
dozdájšnji, adj. = dozdanji, C.
-
dozdánji, adj. = dosedanji, bisherig.
-
dozdášnji, adj. = dozdanji, C.
-
dozdẹ́vanje, n. 1) das Vermuthen, Cig.; po dozdevanju, vermuthlich, Dict.; — 2) der Dünkel, Cig., C.
-
dozdẹ́vən, -vna, adj. vermeintlich, eingebildet, Cig., Jan.; scheinbar, Jan., Cig. (T.), nk.; dozdevna smrt, der Scheintod, C.
-
dozdẹ́vnost, f. die Scheinbarkeit, Cig., Jan., nk.
-
dozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu grünen.
-
doznáčiti, -znȃčim, vb. pf. vollständig bezeichnen, DZ.
-
doznáti, -znȃm, vb. pf. Kenntnis erlangen, in Erfahrung bringen: d. kaj, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
-
doznávati, -am, vb. impf. ad doznati; erfahren: s stričevega doma sem doznaval ubogo malo, Erj. (Izb. sp.).
-
dozórən, -rna, adj. reif, C.
-
dozórnost, f. die Reife, Cig., C.
-
dozvoníti, -ím, vb. pf. das Läuten beendigen.
-
dǫ́žən, -žna, adj. Dauben-, M.; — prim. doga.
-
dožę̑tnica, f. das Schnitterfest, das Schnittermahl, Cig., Jan.
-
dožetnják, m. das für das Schnitterfest gebackene Brot, Cig.
-
dožetvína, f. das Schnitterfest, Cig., Jan.
-
dožína, f. = doga, die Daube, Cig., Jan.
-
dožínjati, -am, vb. impf. ad dožeti; in der Beendigung des Getreideschnittes begriffen sein.
-
doživótən, -tna, adj., SlN., Zora, ( hs.), pogl. dosmrten.
-
dožupániti, -ȃnim, vb. pf. aufhören Bürgermeister zu sein, SlN.- C.
-
drȃčən, -čna, adj. dornig: dračna steza, Cig.
-
drȃčnat, adj. voll Unkraut: dračnata pšenica, C.
-
dráfən, -fna, adj. drafna trava, das Schwalbenkraut (chelidonium maius), Josch.
-
drȃfnica, f. das Tollkraut (solanum nigrum), Josch.
-
dragína, f. = dragotina, kostbare Sache, ogr.- M.; pl. Juwelen, Z.
-
dragínja, f. die Theuerung.
-
dragocẹ̀n, -cẹ́na, adj. kostbar, Cig., Jan., C., nk.; dragocene kovine, Cig., Jan., C.; edle Metalle, Cig. (T.); — rus.
-
dragocẹnína, f. Bijouterie, h. t.- Cig. (T.).
-
dragocẹ́nost, f. der hohe Wert, die Kostbarkeit, Cig., Jan., nk.
-
dragokamenár, -rja, m. der Juwelier, C.
-
dragolẹ̑tnik, m. kdor s svojim blagom "dragega leta" čaka: der Speculant, C., Dol.; pos. der Kornwucherer, Ravn.- Cig.; kdor hoče imeti preplačano vsako reč, Rib.- DSv.
-
dragolẹtnják, m. = dragoletnik, C.
-
dragomȃstnik, m. = dlakavi ravš, planinski balzam, das rauhhaarige Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Vrt.
-
dragōn, m. = dragonec, Cig., Jan., DZ.
-
dragǫ́ncəlj, -clja, m. der Dragunbeifuß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); — prim. lat. in nem. ime.
-
dragōnəc, -nca, m. der Dragoner, Cig., Jan., nk.
-
dragonǫ́včən, -čna, adj. theuer, kostbar, Levst. (Cest.).
-
dragōnski, adj. Dragoner-; dr. polk, das Dragonerregiment, Cig., Jan., nk.
-
dragótən, -tna, adj. kostbar, Jan.
-
dragotína, f. eine kostbare Sache, das Kleinod, das Juwel, der Schatz, Cig., Jan.; pl. dragotine, Bijouterien, Cig. (T.); — coll. Pretiosen, der Schmuck; nališpati se z dragotino, Cv.
-
dragotı̑nar, -rja, m. der Bijouteriewarenhändler, der Juwelier, Cig., Jan., Vrt.
-
dragotinárnica, f. der Juwelenladen, Cig.
-
dragotı̑narstvọ, n. der Geschmeidehandel, der Schmuckhandel, Cig.
-
dragotı̑nje, n. der Juwelenschmuck, Jan.
-
dragovǫ́ljən, -ljna, adj. bereitwillig, Jan., nk.; — hs.
-
dráhniti, drȃhnem, vb. pf. wüthend anfallen (o psu), Plužna- Erj. (Torb.).
-
drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.
-
drȃjnati, -am, vb. impf. sich zügellos benehmen, lärmen, Cig., C.; Tamkaj pleše, tamkaj drajna, Vod. (Pes.); celo noč je drajnala, Gor.
-
drakǫ̑n, m. der Drache, Cig., Jan., C., Dalm., Ravn.; (als Sternbild) Cig. (T.).
-
drakǫ̑nka, f. die Drachin, Cig.
-
dramātičən, -čna, adj. dramatisch, Jan., Cig. (T.), nk.
-
drȃndati, -am, vb. impf. unschön singen, C.; (drandrati, Z.).
-
drȃnfati, -am, vb. impf. = drampati, dramiti, C.
-
drápanje, n. das Kratzen.
-
drápniti, drȃpnem, vb. pf. kratzen.
-
drásnat, adj. voll Unkraut: drasnata pšenica, Mariborska ok.- C.; — prim. drasa.
-
drāstičen, -čna, adj. stark und heftig wirkend, drastisch, Cig. (T.), nk.
-
drȃstnik, m. der Hetzer, C.
-
dratárnica, f. die Drahtfabrik, Cig., Jan.
-
dratę̑n, adj. aus Draht.
-
dratovína, f. das Drahtwerk, Jan.
-
drȃvsnat, adj. = drasnat, dravsnata njiva, C.
-
drȃžbən, -bəna, adj. Versteigerungs-, Licitations-, Cig., Jan.; dražbeno skupilo, der Licitationserlös, Cig.; dražbeni zapisnik, das Licitationsprotokoll, Levst. (Nauk).
-
1. dráženje, n. das Reizen, das Necken, das Hetzen.
-
2. dražénje, n. das Vertheuern, Cig.
-
drážestən, -tna, adj. reizend, Cig. (T.), C., nk.; — hs.
-
dražíłən, -łna, adj. reizend, aufregend, Cig., Jan.
-
dražínast, adj. uneben, V.-Cig.; — prim. dragast.
-
drȃžnat, adj. furchig, C.
-
dražník, m. der Aufhetzer, der Friedensstörer, Cig., C.
-
drčȃłnica, f. = drkalica, Cig., Jan., DZ.
-
drčȃnje, n. das Rutschen, das Gleiten.
-
dŕčən, -čna, adj. glitschig: drčno je (o poledici), Svet. (Rok.), Gor.
-
dŕdənj, -dnja, m. = drdra 1), Notr.
-
drẹ́čən, -čna, adj. corpulent, robust, gedrungen, Mik., vzhŠt.- C.
-
drefljȃnje, n. das Traben, Trub. (Post.).
-
drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.- Let.
-
drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.
-
drekȃnje, n. preprosto, grdo govorjenje ( die Anwendung des Wortes "drek"): pesmi polne drekanja, Preš.
-
drẹ́manje, n. das Schlummern; tudi: dremȃnje, Cv.
-
drẹ́mən, -mna, adj. schläfrig, vzhŠt.- C.
-
drẹmljȃnje, n. = dremanje, Schönl.- Valj. (Rad).
-
drẹ́mnost, f. die Schläfrigkeit, die Schlafsucht, ogr.- M.; Bog jim je dal duha dremnosti, ogr.- Valj. (Rad).
9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani