Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (9.701-9.800)

  1. dovǫ̑dnica, f. žila d., = privodnica, die Vene, Cig. (T.).
  2. dovolı̑łnica, f. der Erlaubnisschein, DZ.
  3. dovǫ̑ljbenica, f. der Licenzschein, DZ.
  4. dovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) genügend, zulänglich, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., nk.; — 2) = zadovoljen, Meg., Mur., Cig., Jan., Ravn., Danj. (Posv. p.), Levst. (Zb. sp.), Gor.; d. koga (česa): bčele niso dovoljne matice, Levst. (Beč.).
  5. dovoljénje, n. die Bewilligung, die Erlaubnis; dovoljenja prositi, um die Erlaubnis bitten.
  6. dovǫ́ljnost, f. 1) die Zulänglichkeit, Cig., Jan.; — 2) = zadovoljnost, Mur., Cig., Jan., C.; pohlevna d. s stanom, Ravn.; Dovoljnost mi zlato ohran', Preš.
  7. dovǫ́zən, -zna, adj. 1) Zufuhr-; — 2) Zufahrts-, Anfahrts-: dovozni klanček, die Anfahrtsrampe, Levst. (Pril.); dovozne ceste, die Zufahrtsstraßen, DZ.; dovozne železnice, die Schleppbahnen, DZ.
  8. dovǫ̑znik, m. der Zuführer, Cig.
  9. dovóžnja, * f. die Zufuhr, Cig., Jan.
  10. dovŕšən, -šna, adj. perfectiv: dovršni glagoli, Vollendungszeitwörter, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  11. dovŕšenost, f. die Vollkommenheit, die Vollendung, (als Eigenschaft), Cig., Jan., nk.
  12. dovrševȃnje, n. das Vollenden, Jan.
  13. dovtípən, -pna, adj. witzig, Jan., nk.; — češ.
  14. dovtı̑pnež, m. der Witzbold, Jurč.; — prim. dovtipen.
  15. dovzę́tən, -tna, adj. empfänglich, Cig. (T.), C., nk.; d. za duševne vtiske, Jurč.
  16. dovzę́tnost, f. die Empfänglichkeit, nk.; imeti kaj dovzetnosti za kako reč, Erj. (Izb. sp.).
  17. dozdájšnji, adj. = dozdanji, C.
  18. dozdánji, adj. = dosedanji, bisherig.
  19. dozdášnji, adj. = dozdanji, C.
  20. dozdẹ́vanje, n. 1) das Vermuthen, Cig.; po dozdevanju, vermuthlich, Dict.; — 2) der Dünkel, Cig., C.
  21. dozdẹ́vən, -vna, adj. vermeintlich, eingebildet, Cig., Jan.; scheinbar, Jan., Cig. (T.), nk.; dozdevna smrt, der Scheintod, C.
  22. dozdẹ́vnost, f. die Scheinbarkeit, Cig., Jan., nk.
  23. dozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu grünen.
  24. doznáčiti, -znȃčim, vb. pf. vollständig bezeichnen, DZ.
  25. doznáti, -znȃm, vb. pf. Kenntnis erlangen, in Erfahrung bringen: d. kaj, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  26. doznávati, -am, vb. impf. ad doznati; erfahren: s stričevega doma sem doznaval ubogo malo, Erj. (Izb. sp.).
  27. dozórən, -rna, adj. reif, C.
  28. dozórnost, f. die Reife, Cig., C.
  29. dozvoníti, -ím, vb. pf. das Läuten beendigen.
  30. dǫ́žən, -žna, adj. Dauben-, M.; — prim. doga.
  31. dožę̑tnica, f. das Schnitterfest, das Schnittermahl, Cig., Jan.
  32. dožetnják, m. das für das Schnitterfest gebackene Brot, Cig.
  33. dožetvína, f. das Schnitterfest, Cig., Jan.
  34. dožína, f. = doga, die Daube, Cig., Jan.
  35. dožínjati, -am, vb. impf. ad dožeti; in der Beendigung des Getreideschnittes begriffen sein.
  36. doživótən, -tna, adj., SlN., Zora, ( hs.), pogl. dosmrten.
  37. dožupániti, -ȃnim, vb. pf. aufhören Bürgermeister zu sein, SlN.- C.
  38. drȃčən, -čna, adj. dornig: dračna steza, Cig.
  39. drȃčnat, adj. voll Unkraut: dračnata pšenica, C.
  40. dráfən, -fna, adj. drafna trava, das Schwalbenkraut (chelidonium maius), Josch.
  41. drȃfnica, f. das Tollkraut (solanum nigrum), Josch.
  42. dragína, f. = dragotina, kostbare Sache, ogr.- M.; pl. Juwelen, Z.
  43. dragínja, f. die Theuerung.
  44. dragocẹ̀n, -cẹ́na, adj. kostbar, Cig., Jan., C., nk.; dragocene kovine, Cig., Jan., C.; edle Metalle, Cig. (T.); — rus.
  45. dragocẹnína, f. Bijouterie, h. t.- Cig. (T.).
  46. dragocẹ́nost, f. der hohe Wert, die Kostbarkeit, Cig., Jan., nk.
  47. dragokamenár, -rja, m. der Juwelier, C.
  48. dragolẹ̑tnik, m. kdor s svojim blagom "dragega leta" čaka: der Speculant, C., Dol.; pos. der Kornwucherer, Ravn.- Cig.; kdor hoče imeti preplačano vsako reč, Rib.- DSv.
  49. dragolẹtnják, m. = dragoletnik, C.
  50. dragomȃstnik, m. = dlakavi ravš, planinski balzam, das rauhhaarige Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Vrt.
  51. dragōn, m. = dragonec, Cig., Jan., DZ.
  52. dragǫ́ncəlj, -clja, m. der Dragunbeifuß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); — prim. lat. in nem. ime.
  53. dragōnəc, -nca, m. der Dragoner, Cig., Jan., nk.
  54. dragonǫ́včən, -čna, adj. theuer, kostbar, Levst. (Cest.).
  55. dragōnski, adj. Dragoner-; dr. polk, das Dragonerregiment, Cig., Jan., nk.
  56. dragótən, -tna, adj. kostbar, Jan.
  57. dragotína, f. eine kostbare Sache, das Kleinod, das Juwel, der Schatz, Cig., Jan.; pl. dragotine, Bijouterien, Cig. (T.); — coll. Pretiosen, der Schmuck; nališpati se z dragotino, Cv.
  58. dragotı̑nar, -rja, m. der Bijouteriewarenhändler, der Juwelier, Cig., Jan., Vrt.
  59. dragotinárnica, f. der Juwelenladen, Cig.
  60. dragotı̑narstvọ, n. der Geschmeidehandel, der Schmuckhandel, Cig.
  61. dragotı̑nje, n. der Juwelenschmuck, Jan.
  62. dragovǫ́ljən, -ljna, adj. bereitwillig, Jan., nk.; — hs.
  63. dráhniti, drȃhnem, vb. pf. wüthend anfallen (o psu), Plužna- Erj. (Torb.).
  64. drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.
  65. drȃjnati, -am, vb. impf. sich zügellos benehmen, lärmen, Cig., C.; Tamkaj pleše, tamkaj drajna, Vod. (Pes.); celo noč je drajnala, Gor.
  66. drakǫ̑n, m. der Drache, Cig., Jan., C., Dalm., Ravn.; (als Sternbild) Cig. (T.).
  67. drakǫ̑nka, f. die Drachin, Cig.
  68. dramātičən, -čna, adj. dramatisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  69. drȃndati, -am, vb. impf. unschön singen, C.; (drandrati, Z.).
  70. drȃnfati, -am, vb. impf. = drampati, dramiti, C.
  71. drápanje, n. das Kratzen.
  72. drápniti, drȃpnem, vb. pf. kratzen.
  73. drásnat, adj. voll Unkraut: drasnata pšenica, Mariborska ok.- C.; — prim. drasa.
  74. drāstičen, -čna, adj. stark und heftig wirkend, drastisch, Cig. (T.), nk.
  75. drȃstnik, m. der Hetzer, C.
  76. dratárnica, f. die Drahtfabrik, Cig., Jan.
  77. dratę̑n, adj. aus Draht.
  78. dratovína, f. das Drahtwerk, Jan.
  79. drȃvsnat, adj. = drasnat, dravsnata njiva, C.
  80. drȃžbən, -bəna, adj. Versteigerungs-, Licitations-, Cig., Jan.; dražbeno skupilo, der Licitationserlös, Cig.; dražbeni zapisnik, das Licitationsprotokoll, Levst. (Nauk).
  81. 1. dráženje, n. das Reizen, das Necken, das Hetzen.
  82. 2. dražénje, n. das Vertheuern, Cig.
  83. drážestən, -tna, adj. reizend, Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  84. dražíłən, -łna, adj. reizend, aufregend, Cig., Jan.
  85. dražínast, adj. uneben, V.-Cig.; — prim. dragast.
  86. drȃžnat, adj. furchig, C.
  87. dražník, m. der Aufhetzer, der Friedensstörer, Cig., C.
  88. drčȃłnica, f. = drkalica, Cig., Jan., DZ.
  89. drčȃnje, n. das Rutschen, das Gleiten.
  90. dŕčən, -čna, adj. glitschig: drčno je (o poledici), Svet. (Rok.), Gor.
  91. dŕdənj, -dnja, m. = drdra 1), Notr.
  92. drẹ́čən, -čna, adj. corpulent, robust, gedrungen, Mik., vzhŠt.- C.
  93. drefljȃnje, n. das Traben, Trub. (Post.).
  94. drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.- Let.
  95. drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.
  96. drekȃnje, n. preprosto, grdo govorjenje ( die Anwendung des Wortes "drek"): pesmi polne drekanja, Preš.
  97. drẹ́manje, n. das Schlummern; tudi: dremȃnje, Cv.
  98. drẹ́mən, -mna, adj. schläfrig, vzhŠt.- C.
  99. drẹmljȃnje, n. = dremanje, Schönl.- Valj. (Rad).
  100. drẹ́mnost, f. die Schläfrigkeit, die Schlafsucht, ogr.- M.; Bog jim je dal duha dremnosti, ogr.- Valj. (Rad).

   9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA