Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (9.601-9.700)

  1. dopȏłnək, -nka, m. die Ergänzung, Jan., Cig. (T.); — das Complement, der Ergänzungswinkel, Cig. (T.).
  2. dopołníłən, -łna, adj. ergänzend, Ergänzungs-, Cig. (T.), nk.; dopolnilne barve, complementäre Farben, Žnid.
  3. dopołnílọ, n. die Ergänzung, das Complement, Cig. (T.).
  4. dopołnı̑tən, -tna, adj., pogl. dopolnitven.
  5. dopołnı̑təv, -tve, f. 1) die Ergänzung; — 2) die Erfüllung, Mur.; razodel je z dopolnitvijo svoje obljube svojo zvestobo, Ravn.
  6. dopółniti, -im, vb. pf. 1) ergänzend voll machen, auffüllen: sod d., Cig.; ergänzen, completieren; — d. 15 let, volle 15 Jahre alt werden; — 2) erfüllen: dolžnosti; da bode dopolnjeno vse, kar je govorjeno, Trub.; d. se, in Erfüllung gehen.
  7. dopołnı̑tvən, -tvəna, adj. Ergänzungs-, (-niten) Cig., Jan.; dopolnitvenega okoliša poveljstvo, das Ergänzungsbezirkscommando, Levst. (Nauk); dopolnitvene (-nitne) volitve, Ergänzungswahlen, nk.
  8. dopołnjávanje, n. die Ergänzung, ogr.- Valj. (Rad).
  9. dopołnjávati, -am, vb. impf. = dopolnjevati.
  10. dopołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad dopolniti; ergänzend voll machen, auffüllen; — ergänzen, completieren; dopolnjujoč, complementär, ( math.) Cig. (T.); — 2) erfüllen.
  11. dopołnjevȃvəc, -vca, m. 1) der Ergänzer, Cig.; — 2) der Erfüller, der Vollender, Cig., Jan.
  12. dopołnováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. dopolnjevati.
  13. dopoludánšnji, adj. = dopoldanšnji, Jurč.
  14. dopȏludne, adv. = dopoldne, nk.
  15. dopopółniti, -im, vb. pf. vervollkommnen, Ravn.- C.
  16. dopovẹ́dən, -dna, adj. kar se da dopovedati, M.
  17. dopovẹ̑dnica, f. der Auskunftsbogen, DZ.
  18. dopovẹdováłnost, f. die Darstellungsgabe, Cig.
  19. doprinȃšati, -am, vb. impf. ad doprinesti.
  20. doprinésti, -nésem, vb. pf. 1) darbringen, Mur.; — beitragen, nk.; — 2) zubringen: noč kakor dan d., Škrinj.; — 3) einbringen: doprinesem, kar sem zamudil, Škrb.; — 4) vollbringen, begehen: hudobijo d.; — germanizmi po dotičnih nem. glagolih.
  21. doprínos, m. der Beitrag, DZ.
  22. dopriprávljanje, n. die Nachschaffung: d. rokodelskega orodja, DZ.
  23. dopŕsən, -sna, adj. bis zur Brust reichend, C.; doprsna podoba, das Brustbild, nk.
  24. dopȓsnica, f. = doprsje, Cig. (T.), DZ.
  25. dopȓsnik, m. die Brüstung, Jan.
  26. doprsnják, m. = doprsnik, Cig.
  27. dopȗstən, -stna, adj. 1) Concessions-, Erlaubnis-: dopustno pismo, die Concessionsurkunde, DZ.; dopustni list, der Licenzschein, Jan.; — 2) dopústən, zulässig, V.-Cig., DZ.; permissiv, ( phil.) Cig. (T.).
  28. dopustíłən, -łna, adj. Concessions-, Erlaubnis-: dopustilni uveti, concessionsmäßige Bedingungen, DZ.; dopustilni list, der Licenzschein, Levst. (Nauk).
  29. dopȗstnica, ** f. der Erlaubnisschein, die Licenz, Jan., DZ.
  30. dopustnína, f. die Licenzgebür, DZ.
  31. dopústnost, f. die Zulässigkeit, Cig., DZ.
  32. dopúščanje, n. das Zulassen, das Erlauben; — d. železnic, die Concessionierung von Eisenbahnen, DZ.
  33. dopuščénje, n. der Zulass, die Erlaubnis, die Gestattung; s tvojim dopuščenjem, kajk.- Valj. (Rad).
  34. doračúniti, -ȗnim, vb. pf. 1) mit dem Rechnen fertig werden; — 2) hinzurechnen.
  35. doravnáti, -ȃm, vb. pf. ravnanje dokončati: 1) in Ordnung bringen, Z., C.; — 2) verzahnen: ovce so doravnale, die Schafe haben alle Zähne bekommen, V.-Cig.; — 3) das Reinigen des Hanfsamens beenden, M.
  36. doravnávati, -am, vb. impf. ad doravnati; — ovce doravnavajo, die Schafe bekommen keine Zähne mehr, V.-Cig.; — prim. doravnati 2).
  37. doríniti, -rı̑nem, vb. pf. schiebend gelangen, erreichen.
  38. dosẹ̑čnica, f. die Cosecante, h. t.- Cig. (T.).
  39. dosədánji, adj. = dozdanji, bisherig, Cig., Jan., nk.
  40. dosę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. = doseči, Mur., vzhŠt.
  41. dosehmáłən, * -łna, adj. bisherig, M., jvzhŠt.
  42. dosę́žən, -žna, adj. erreichbar, Cig., Jan., Cig. (T.); dosežna sreča, Jurč.
  43. dosę́žnost, f. die Erreichbarkeit, Cig. (T.), nk.
  44. doslẹ́dən, -dna, adj. folgerichtig, consequent, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
  45. doslẹ́dnost, f. die Folgerichtigkeit, die Consequenz, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
  46. doslẹ́jən, -jna, adj., Jan., M.; pogl. doslenji.
  47. doslẹ́jšnji, adj. = doslenji, nk.; doslejšnje razlaganje, Burg.
  48. doslẹ́nji, adj. bisherig, Jan., C., nk.; povzdiguje svoje doslenje pridelke, SlGosp.
  49. doslẹ́šnji, adj. = doslenji, C.
  50. doslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig., Jan.; — po nem.
  51. doslužnína, f. = pokojnina, Cig., Jan., C., SlN., Let.
  52. dosmŕtən, -tna, adj. lebenslänglich, Cig., Jan., C., nk.; dosmrten ud kakega društva, nk.; dosmrtni dohodek, die Leibrente, Jan.
  53. dosmrtnína, f. (kar dosmrtni udje pri društvih vplačujejo), der Beitrag auf Lebenszeit (bei Vereinen), C., nk.
  54. dospẹ́niti, -spẹ̑nem, vb. pf. = dospeti, C.
  55. dostȃnək, -nka, m. das Aushalten: tu mi ni dostanka, hier kann ich nicht bestehen, C.; das Auskommen, C.
  56. dostátən, -tna, adj. hinlänglich, Cig. (T.), nk.; — hs.
  57. dostávən, -vna, adj. Ergänzungs-: dostavni konj, das Remontepferd, Cig.
  58. dostȃvnik, m. der Stellwagen, Jan., Navr. (Let.); — rus.
  59. dostavnína, f. die Zustellungsgebür, nk.
  60. dostígniti, -stı̑gnem, vb. pf. = dostiči, M., nk.
  61. dóstikratən, -tna, adj. oftmalig, Mur., Jan.
  62. dostojȃnstvən, adj. Würde-, nk.; — würdevoll, Cig. (T.), nk.; — hs.
  63. dostojȃnstvənik, m. der Würdenträger, C., nk.; — hs.
  64. dostojȃnstvọ, n. die Würde, Cig., nk.; ta gospod je po svojem dostojanstvu duhovnik, Levst. (Nauk); — hs.
  65. dostǫ́jən, * -jna, adj. 1) angemessen, C.; dostojno znanje, Levst. (Močv.); geziemend, anständig, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — 2) tauglich: d. k čemu, Meg., Boh.; — 3) würdig, Cig., Jan., nk.; hvale d., lobenswert, ogr.- C.; vere d., glaubwürdig, Navr. (Let.).
  66. dostǫ̑jnik, m., Cig., Jan., C.; pogl. dostojanstvenik.
  67. dostǫ́jnost, * f. 1) der Anstand, die Würde, Meg., Guts., Jan., Cig., Levst. (Nauk); brez dostojnosti, würdelos, Cig.; — 2) die Würdigkeit, Cig., Jan.
  68. dostǫ́pən, -pna, adj. zugänglich, Jan., Cig. (T.), nk.
  69. dostovę́rən, -rna, adj. glaubwürdig, Cig., Jan., Raič (Slov.); — stsl.
  70. došantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend gelangen.
  71. doščéniti, * -ščę̑nem, vb. pf. mit dem Finger der Hand völlig umfassen: komaj doščene, Tolm.
  72. doštẹvȃłnica, f. die Additionstafel, Jan.
  73. doštẹ́vanje, n. das Hinzuzählen, das Addieren.
  74. doštẹvína, f., doštevine, die Additionsposten, C., Z.
  75. dotakniti se, -nem se, vb. pf. = dotekniti se.
  76. dotedánji, adj. bis damals reichend: vsi dotedanji znanstveni spisi, Let.
  77. dotę́gniti, -nem, vb. pf. 1) nachtragen, DZ.; nachkommen, einholen, Jan.; — 2) auskommen, aufkommen, Jan., C.; — = utegniti: nisem dotegnil priti, ich hatte keine Zeit zu kommen, C.; — ausreichen, C.; to mi ne dotegne, ich kann damit nicht auskommen, Cig.
  78. dotəkníti se, -táknem se, vb. pf. berühren: d. se koga, česa.
  79. dotəknjénje, n. die Berührung.
  80. dotę́žən, -žna, adj. vollwichtig, Cig. (T.).
  81. dotíčən, -čna, adj. 1) Berührungs-: dotična pika, der Berührungspunkt, Cig.; — 2) betreffend, bezüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  82. dotı̑čnica, f. 1) die Tangente, nk.; — 2) die Betreffende, nk.
  83. dotı̑čnik, m. der Betreffende, nk.; — der Interessent, Cig. (T.), Nov.- C.
  84. dotikáłən, -łna, adj. Berührungs-: dotikalna ravnina, die Berührungsebene, Cel. (Geom.).
  85. dotikȃłnica, f. die Berührungslinie, die Tangente, Cel. (Geom.).
  86. dotíkanje, n. das Berühren, die Berührung; die Tangierung ( math.), Cig. (T.).
  87. dotlẹ́šnji, adj. bis zu diesem Zeitpunkte stattfindend, reichend, C.
  88. dotǫ̑čnica, f. die Zuflussöffnung, DZ.
  89. dotȗkajšnji, adj. bisher reichend: vse dotukajšnje govorjenje, nk.
  90. doúčən, -čna, adj. doučni list, der Lehrbrief, Cig., Jan.
  91. doučénəc, -nca, m. der freigesprochene Lehrbursche, Cig., C.
  92. doučíłən, -łna, adj. doučilno pismo, der Lehrbrief, Slom.
  93. doúmən, -mna, adj. erfassbar, fasslich, Cig. (T.); doumno pripovedovati, LjZv.; doumno je, es ist begreiflich, Str.
  94. doumẹ́tən, -tna, adj. unterrichtsfähig, verständig, C.
  95. dovȃžanje, n. die Zufuhr.
  96. dovẹ́dən, -dna, adj. 1) bewusst: dovedno, mit Vorwissen, ogr.- C.; — 2) = izkušen, Mur.
  97. dovẹ́dnost, f. das Bewusstsein, C.; narodna d. prostega seljaštva, Raič ( SlN.).
  98. dovę́rən, -rna, adj. verlässlich, Mur.
  99. dovę̑rnik, m. der Vertrauensmann, DZ.
  100. dovlȃčnica, f. die Schleppbahn, DZ.

   9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA