n (9.501-9.600)

9501. dołžníca, f. die Schuldnerin; — ostanem tvoja d., ich bleibe deine Schuldnerin, ich bleibe dir sehr verbunden.
9502. dołžník, m. der Schuldner; — der Verpflichtete, DZ.; ostanem tvoj d., ich bleibe dir sehr verbunden.
9503. dołžnína, f. die Schuldverpflichtung, Svet. (Rok.).
9504. dołžnọ̑st, f. die Schuldigkeit, die Pflicht; moja d. je, es ist meine Pflicht; v dolžnost si štejem, ich halte es für meine Pflicht.
9505. dołžnọ̑stca, f. dem. dolžnost; eine kleine Pflicht, Ravn.
9506. dołžnọ̑stən, -stna, adj. Pflicht-, Jan.
9507. domáčən, -čna, adj. heimisch, C.
9508. domačı̑n, m. 1) der Hausgenoss, Jan., M., Rez.- C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo domačini, Pjk. (Črt.); — 2) der Eingeborne, das Landeskind, Jan.; — 3) der Hauswirt, Cig., Vrt.; der Grundbesitzer, Svet. (Rok.).
9509. domačína, f. = domače blago, das Hauserzeugnis, C., Z.
9510. domačı̑nəc, * -nca, m. 1) = domačin 1); — 2) der Gemeindeangehörige, DZkr.; — 3) = domačin 3), Bes., C., Jan.
9511. domačı̑nka, f. die Hausgenossin, die Einheimische, M., Rez.- C.
9512. domačı̑nski, adj. 1) häuslich, Z.; domačinska pridnost, C.; — 2) Grundbesitzers-, Svet. (Rok.).
9513. domačı̑nstvọ, n. 1) die Hausgenossenschaft, Jan.; — 2) die Oekonomie, C.
9514. domáčnost, f. die Häuslichkeit, Jan., nk.
9515. domákniti, -nem, vb. pf. = domekniti, Cig.
9516. dománji, adj. domač, = Haus-, heimisch, Mur., Cig., C., Mik.; domanji človek, domanje platno, C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; domanja pobožnost, die Hausandacht, Jan.; — domanji, die Hausgenossen, SlGor.- C.
9517. domarína, f. die Haussteuer: porazredna d., die Hausclassensteuer, Levst. (Nauk).
9518. domášnji, adj. = domač, domanji, Mur., SlN.
9519. doməkníti, -máknem, vb. pf. hinzurücken; hinzugeben, Cig.; (bei der Licitation) mehr bieten, Z.
9520. dọ̑mən, -mna, adj. zum Hause gehörig: domni ljudje = domači lj., C.
9521. domẹ̑nək, -nka, m. = domemba: obojestranski d., beiderseitiges Einverständnis, DZ.
9522. domẹnı̑təv, -tve, f. die Verabredung, das Einverständnis, DZ.
9523. domẹ́niti, -im, vb. pf. 1) d. si, vermuthen, Guts.; domenjen, vermuthet, vermeintlich, Cig.; — 2) d. se, sich verabreden, sich verständigen: d. se s kom o čem.
9524. domíkanje, n. das Hinzurücken, M.
9525. dominikȃnəc, -nca, m. der Dominicanermönch.
9526. dominikȃnski, adj. Dominicaner-.
9527. domísəłn, -səłna, adj. dem leicht etwas einfällt, anschlägig, erfinderisch: od dne do dne so hitriši in domiselniši ( namr. na oderuštvo), Trub. (Post.); izbrati gospodinjo, da bo delavna, domiselna, Jurč.; domiseln cerkovnik, (ker skrbi za grobove, da so čedni), Levst. (Zb. sp.).
9528. domísəłnost, * f. die Fähigkeit leicht auf das Entsprechende zu verfallen; ( prim. domiseln); — die Einbildungskraft, Cig., Jan.
9529. domíšljanje, n. das Muthmaßen, Cig.; — die Einbildung, der Dünkel, Cig.; d. človeško, Krelj.
9530. dǫ́mnẹti se, -im se, vb. pf. vermuthen, Cig. (T.); poprej kakor se je "domnila" ( nam. domnela), ehe sie sich's versah, Krelj; glede oblike prim. pomneti.
9531. domnẹ̑va, f. die Vermuthung, Cig. (T.), Nov.- C., nk.; — die Voraussetzung, Jan., SlN.- C., UčT.
9532. domnẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad domneti se; vermuthen, voraussetzen, wähnen, Cig. (T.), nk.; d. si, Jan., Šol.; — prim. češ. domnívati se, vermuthen.
9533. domnẹ́vən, -vna, adj. vermuthlich, Jan., Cig. (T.), DZ.
9534. dǫ́mniti se, -im se, vb. pf., C., pogl. domneti se.
9535. domobrȃnəc, -nca, m. = brambovec, der Landwehrmann, Z., nk.
9536. domobrȃnstvọ, n. die Landesvertheidigung, SlN.; — die Landwehr, Cig. (T.), DZ., nk.
9537. domoljúbən, -bna, adj. patriotisch, Cig., Jan., nk.
9538. domoljȗbnik, m. = domoljub, Guts.
9539. domoljúbnost, f. patriotische Gesinnung, Cig., Jan.
9540. domorǫ́dən, -dna, adj. 1) einheimisch, Cig., Jan., M.; — 2) = domoljuben, Cig., Jan., Nov.; v tem pomenu se rabi morda po zgledu besede: bogoroden.
9541. domorǫ̑dkinja, f. = domorodka 2), Jan., nk.
9542. domorǫ̑dnik, m. der Eingeborne, Šol., DZ.
9543. domorǫ́dnost, f. 1) die Eingeburt, Cig.; — 2) = domoljubnost, Cig.
9544. domotǫ́žən, -žna, adj. heimkrank, Jan., nk.
9545. domotǫ́žnost, f. = domotožje, Jan., M., nk.
9546. domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.- Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
9547. domǫ́vən, -vna, adj. 1) Haus-: domovna najmarina, die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk); — 2) Heimats-: domovna občina, die Heimatsgemeinde, Nov.; heimatlich, Cig.
9548. domovína, f. 1) das heimische Haus sammt den Grundstücken, Haus und Hof, Mur.; dajte mi jo za ženo, da mi ona domovino zgospodinji, kakor je prav, Jurč.; — 2) die Heimat; — das Vaterland.
9549. domovı̑nəc, -nca, m. 1) = domačin, domar, der Hausgenosse, C.; — 2) der derselben Heimat Angehörende: občinski domovinci, Gemeindeangehörige, Levst. (Nauk); — der Landsmann, der Inländer, C., Let.; — 3) = domoljub, V.-Cig.
9550. domovı̑nski, adj. Heimats-, Vaterlands-, heimatlich, vaterländisch; domovinska pravica, das Heimatsrecht, d. list, der Heimatschein, Levst. (Nauk); domovinska ljubezen, Preš.
9551. domovı̑nstvọ, n. das Heimatsrecht, C., Nov., DZ., Levst. (Nauk).
9552. domǫ̑vnica, f. der Heimatschein, Cig., Jan., nk.
9553. domǫ̑vnik, m. = domačin, domar, der Hausgenosse, C.
9554. domoznȃnstvọ, n. die Heimatskunde, die Vaterlandskunde, Cig. (T.).
9555. domožéljnost, f. = domotožje, Cig., Jan.
9556. dǫ̑n, m. hallender Ton, Cig., Jan.; dumpfer Laut, das Dröhnen, C.; Belina in Čarta Razlega se don, Vod. (Pes.); — prim. doneti.
9557. donasípati, -pljem, vb. impf. ad donasuti; nachschottern: v začetku je cesto močneje in češče donasipati, Levst. (Cest.).
9558. donašáč, m. der Zuträger, C.
9559. donȃšanje, n. die Zubringung.
9560. donȃšati, -am, vb. impf. ad donesti; zubringen, Cig., Jan.; — bringen, eintragen, tragen, Cig., Jan., Dol.; — mit sich bringen: red bi donašal, Raič ( Let.).
9561. donašȃvəc, -vca, m. der Zubringer, Cig., Jan.; — pren. der Zuträger: šeptavi d., C.
9562. donašȃvka, f. die Zubringerin, die Zuträgerin, Cig., Jan.
9563. donȃšək, -ška, m. to, kar zemljišče donaša, das Erträgnis, Dol.
9564. dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
9565. dǫ̑ndarica, f. = donda 3), doda, Cig.
9566. dǫ̑ndast, adj. dondi podoben, Cig.
9567. dǫ̑ndati, -am, vb. impf. faulenzen, C., Z.
9568. dǫ̑ndəc, -dca, m. der Tölpel, Z., C.; — prim. donda.
9569. donę́čnost, f. die Volltönigkeit: dopadala se je pesen po svoji donečnosti, Zv.; — prim. doneti.
9570. donẹ̑nje, n. das Hallen, das Dröhnen, Mur., Cig., nk.
9571. dónes, adv., pogl. danes.
9572. donȇsba, f. die Zustellung, C.
9573. donȇsək, * -ska, m. 1) der Beitrag, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ertrag, Jan.; prim. donašek.
9574. donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.- C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.
9575. donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; ( Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
9576. donẹ́vati, -am, vb. impf. zu hallen pflegen, Jan., Zora.
9577. doníšče, n. der Resonanzboden, Cig., C., Vest.
9578. donòs, *** -nǫ́sa, m. 1) die Hinterbringung, Cig.; — 2) der Ertrag, DZ., Nov.
9579. donósiti, -nǫ́sim, vb. pf. zuende tragen: (ein Kind) austragen, Cig.; žena je donosila, die Frau ist der Entbindung nahe, Z.; abtragen: obleka je donošena, Cig.
9580. dopádanje, n. das Wohlgefallen, Dict., Jan., Dalm., Kast., nk.
9581. dopádən, -dna, adj. = dopadljiv, C.
9582. dopadénje, n. = dopadanje.
9583. dopeljevȃnje, n. = dovažanje, dovajanje, die Zufuhr, das Zubringen, Cig.
9584. dopę̑tnica, f. = dopetača, C.; — pl. dopetnice, die Pantalonhose, Jan.
9585. dopijȃnčevati, -ujem, vb. pf. das Saufen beendigen.
9586. dopı̑snica, f. die Correspondenzkarte, C., DZ., nk.
9587. dopı̑snik, m. der Correspondent (po češ.), Cig., Jan., C., nk.
9588. dopisovȃnje, n. das Correspondieren (po češ.), Cig., Jan., nk.
9589. dopisȗn, m. = dopisnik ( zaničlj.), nk.
9590. dopȏłdan, m. = dopoldne II., der Vormittag, Mur., Cig., Jan., Gor.; (dopołdȃn, gen. -dnę̑va, -dnę̑, Mur.).
9591. dopołdánji, adj. vormittägig, Cig., Jan.
9592. dopołdánjica, f. die Vormittagsjause, M.
9593. dopołdánski, adj. vormittägig; d. čas, Navr. (Let.).
9594. dopołdánščina, f. die Tageszeit bis Mittag, M.
9595. dopołdánšnji, adj. = dopoldanski, Mur.
9596. dopȏłdne, I. adv. = do poldne, vormittags; — II. subst. n. indecl. der Vormittag: tisto dopoldne, celo dopoldne; (beseda se tudi sklanja ( gen. -dna, Št.), ali kakor dopoldan).
9597. dopȏłdnək, -dnəka, m. ein Morgen Landes, ein Joch, C.
9598. dopołdnę́vən, -vna, adj. vormittägig, Mur.
9599. dópołn, m. die Ergänzung, die Nachfüllung (= doliv), ogr.- Valj. (Rad).
9600. dopȏłna, adv. = do polna, vollends, ogr.- C.

   9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani