Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (9.401-9.500)

  1. dolbnína, f. kar se za dolbenje plača, Cig.
  2. dȏłbnja, f. das Meißeln, Cig.
  3. dołbnják, m. ein Messer zum Aushöhlen, Cig.
  4. dolẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner einer niederer gelegenen Gegend, der Unterländer; — 2) veter, ki iz dolenjega kraja piše, v raznih krajih različen veter (v Halozah = Ostwind, C.); prim. zdolec.
  5. dolẹ̑nji, adj. thalwärts, niederer gelegen, der untere, Unter-; dolenja krajina, Cig.; dolenji veter = dolenjec 2), Dict., Cig.; — tudi: dọ̑lẹnji ("dulajni" Dalm., "dulanji" Dict.).
  6. dolẹ́njka, f. 1) die Unterländerin; — 2) dọ̑lẹnjka, doljnje žensko krilo, BlKr.- DSv.
  7. dolẹ̑njski, adj. unterländisch.
  8. dolẹ̑tanje, * n. das Zufliegen, M.
  9. dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.- C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).
  10. dolẹ́tnost, f. die Volljährigkeit, die Großjährigkeit, Cig., Jan., nk.
  11. dołgàn, -ána, m. langgestreckter Mensch, Cig., M., C., Valj. (Rad), LjZv.
  12. dołgánja, f. langes, hageres Weib, C.
  13. dołgı̑n, m. langgestreckter Mensch.
  14. dołgočásən, -sna, adj. langweilig.
  15. dołgočȃsnica, f. die Langweilige, Zora.
  16. dołgočȃsnik, m. der Langweilige, Cig.
  17. dołgočásnost, f. die Langweiligkeit.
  18. dołgohlȃčnik, m. der lange Hosen trägt: suhopet dolgohlačnik, Str.
  19. dołgojezı̑čnež, m. kdor ima dolg jezik, SlN.
  20. dołgoklásən, -sna, adj. langährig, Cig.
  21. dołgokljùn, -kljúna, adj. langschnäbelig, Jan.
  22. dołgokljȗnəc, -nca, m. dolgokljunci, Langschnäbler, Cig. (T.).
  23. dołgolẹ́tən, -tna, adj. langjährig.
  24. dołgolíčən, -čna, adj. mit langem Gesichte, Jarn.
  25. dołgolı̑čnik, m. dolgoličen človek, DSv.
  26. dołgonítən, -tna, adj. langfädig, Cig.
  27. dołgonòg, -nǫ́ga, adj. langbeinig.
  28. dołgonòs, -nǫ́sa, m. = dolgonosek, Pirc.
  29. dołgonòs, -nǫ́sa, adj. langnasig, Habd., Dict., Cig., Jan., Mik.
  30. dołgonǫ̑səc, -sca, m. = dolgonosek, Nov.
  31. dołgonǫ̑sək, -ska, m. der Rüsselkäfer (curculio), V.-Cig.; — rus.
  32. dołgonǫ̑žəc, -žca, m. der Langbein, Cig., Jan.
  33. dołgonǫ́žən, -žna, adj. = dolgonog, Cig.
  34. dołgonǫ́žnost, f. die Langbeinigkeit, Cig.
  35. dołgopécəljn, -ljna, adj. langstielig, Šol.
  36. dołgopę̑tnik, m. der Langbein, Zora.
  37. dołgopŕstən, -stna, adj. langfingerig, Cig.
  38. dołgopȓstnik, m. der Langfinger, LjZv.
  39. dołgorę́pən, -pna, adj. = dolgorep, Cig.
  40. dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  41. dołgorǫ́čən, -čna, adj. dolgoročna menica, langes Papier, Cig. (T.).
  42. dołgosẹ́nčən, -čna, adj. langschattig, Cig.
  43. dołgosẹ̑nčnik, m. dolgosenčniki, die Langschattigen, Cig.
  44. dołgọ̑stən, -stna, adj. Längen-; dolgostna mera, das Längenmaß, Cig. (T.), Cel. (Ar.); dolgostno povečavanje, lineare Vergrößerung, Žnid.
  45. dołgosúknjast, adj. mit langem Rock, Cig.
  46. dołgosuknjáš, m. = dolgosuknjež, C.
  47. dołgosȗknjež, m. der Langrock, Cig., Jan., Zora.
  48. dołgótən, -tna, adj. = dolgosten, Jan.
  49. dołgotrájən, -jna, adj. langdauernd, langwierig, Cig. (T.), nk.
  50. dołgotrájnost, f. die Langwierigkeit, SlN.- C., nk.
  51. dołgotŕpən, -pna, adj. 1) lange anhaltend, langwierig, C.; — 2) langmüthig, Cig.
  52. dołgotŕpnost, f. die Langmuth, Cig. (T.).
  53. dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija- Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.- C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.- Valj. (Rad).
  54. dołgovẹ́čən, -čna, adj. langlebend, SlN.; ( bot.) perennierend, Cig. (T.); — dauerhaft, Cig., C.
  55. dołgovẹ́jnat, adj. langästig: dolgovejnata vrba, Zora.
  56. dołgovę́zən, -zna, adj. d. človek = č. dolgih nog, Lašče- Erj. (Torb.).
  57. dołgovę̑znik, m. = dolgovezen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Jurč.
  58. dołgovína, f. dolgovina in imovina, Soll und Haben, h. t.- Cig. (T.); pisati v dolgovino, belasten, DZ.
  59. dołgovláknat, adj. langfaserig, Jan.
  60. dołgovrátən, -tna, adj. langhalsig, Cig.
  61. dołgozlǫ́žən, -žna, adj. langsilbig, Cig.
  62. dolijȃłnik, m. = dolijak, C.
  63. dolíjanje, n. das Zugießen, Mur.
  64. dolína, f. das Thal; črez hribe in doline, über Berg und Thal; solzna dolina, das Thal der Zähren.
  65. dolı̑nar, -rja, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., Hal.- C.
  66. dolı̑narica, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) die Thalbirne, Cig.
  67. dolínast, adj. voll Thäler, Mur.; — voll Vertiefungen, uneben, Cig.
  68. dolínat, adj., SlGosp.- C., pogl. dolinast.
  69. dolı̑nčica, f. dem. dolinka 2); das Thälchen.
  70. dolı̑nəc, -nca, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., LjZv., Greg.
  71. dolínica, f. dem. dolina.
  72. dolı̑nje, n. das Thalgebiet, Let.
  73. dolı̑nka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.- LjZv.
  74. dolı̑nski, adj. Thal-.
  75. dolívanje, n. das Zugießen.
  76. dolívən, -vna, adj. Füll-: dolivno vino, der Füllwein, Cig.
  77. doljàn, -ána, m. der Thalbewohner, (dolan) C., Ravn.
  78. doljánəc, -nca, m. 1) der Thalbewohner, SlGor.- C.; (dolanec) Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Birne, SlGor.- C.
  79. doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  80. doljánski, adj. unterländisch, Mur.
  81. doljánščice, f. pl. hlače, kakršne doljanci nosijo = bize, behete, C.
  82. dọ̑ljnji, adj. unten befindlich, der untere, Unter-; doljnji in gornji del; (piše se tudi: dolnji; toda ne govori se: dołnji; menda iz: dolenji [dol'nji]).
  83. dōlman, m. husarska suknja, der Dollman, Jan.
  84. dołníca, f. neko jabolko, Kanal- Erj. (Torb.).
  85. dolnji, adj., pogl. doljnji.
  86. dolǫ́čanje, n. das Bestimmen, nk.
  87. dolǫ́čən, -čna, adj. 1) bestimmbar, Cig. (T.); — 2) bestimmt, präcise, Mur., Cig., Jan., nk.; določni naklon, der Indicativ, Jan.
  88. določénost, f. die Bestimmtheit, Cig. (T.).
  89. določevȃnje, n. das Bestimmen, die Bestimmung, Cig. (T.), nk.
  90. določíłən, -łna, adj. 1) bestimmend, Bestimmungs-, Cig., nk.; — 2) peremptorisch, Cig.
  91. določı̑łnica, f. beseda d., das Bestimmungswort, Cig. (T.).
  92. dolǫ̑čnica, f. = določilnica, Cig. (T.).
  93. dolǫ̑čnik, m. der Indicativ, Cig., Jan.
  94. dolǫ́čnost, f. die Bestimmtheit, Cig., Jan., C.
  95. dołžȃn, dołžnà, adj. = dolžen.
  96. dolžȃvən, -vna, adj. Längen-: dolžavno razmerje, DZ.
  97. dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
  98. dołžénje, n. das Beschuldigen, die Beschuldigung(en).
  99. dołžína, f. die Länge; zemljepisna d., geographische Länge, Jes.
  100. dolžinomę̑rje, n. die Longimetrie, Cig. (T.).

   8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA