Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (93.941-94.040)

  1. žȗrba, f. die Eile, kajk.- Valj. (Rad); — der Fleiß, C.
  2. žȗrč, m. = džurdž, ein hölzernes Weingefäß, Št.- Cig., C.
  3. 1. žúriti, -im, vb. impf. nöthigen, antreiben: ž. koga, C.; ž. se, sich befleißigen, sich beeilen, Cig., Jan., C., ogr.- C.
  4. 2. žúriti, žȗrim, vb. impf. aushülsen, schälen, entkörnen, Cig., Jan., Štrek.; grah, orehe, sirek ž., Goriška ok., Kanal- Erj. (Torb.), Kras; — prim. ružiti.
  5. žúšəlj, -šlja, m. etwas Zusammengeknetetes, Zusammengekautes: ein Klümpchen, C.; — ein Büschel ( z. B. Haare), C.; ein Büschel Heu, C., Z.; — prim. žuhelj.
  6. žȗštvọ, n. der Wucher, C.; — prim. žuh.
  7. žuváje, f. pl. ( nam. žvaje, žvage), die Lade am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.).
  8. 1. žúža, f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.
  9. 2. žúža, f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
  10. žúžati, -am, vb. impf. etwas langsam, säumig thun, Št.- Z., C.
  11. žužàv, -áva, adj. langsam, C.
  12. žužȃvka, f. der Käfer, SlGor.- C.
  13. žȗžčək, -čka, m. dem. žužek; das Käferchen, Cig.
  14. žúže, -eta, n. ein schwarzer Käfer, M.
  15. žȗžək, -žka, m. 1) das Insect, Cig., Jan., Cig. (T.); der Käfer, V.-Cig.; bes. verschiedene Rüsselkäfer: der Erbsenkäfer (bruchus pisi), Kras- Erj. (Torb.); = molj v bobu, Dict., C.; v leči, Štrek.; črni ž., der schwarze Kornwurm (calandra granaria), Erj. (Ž.); črn si kakor ž., Kras- Erj. (Torb.); — die Küchenschabe, Tolm.; — 2) der Kienruß, Mur., V.-Cig., C., Dol.
  16. žúžeł, -ę̑li, f. 1) = žužek, das Insect, Bes.; — 2) der Kienruß, Guts., Jan., Cig. (T.), DZ.; črn kakor ž., Guts., Jan.
  17. žužę̑la, f. das Insect, der Käfer, C.
  18. žužę̑lica, f. = žuželka, Jan.
  19. 1. žúžəlj, -žlja, m. ein langsamer Mensch, C.
  20. žužę̑łka, f. jedes kleine, schwarze Insect, das Käferchen, Mur.; — der Käfer, Cig., ogr.- C.; tudi: žúžełka; črn kakor ž. ("žužovka"), Npes.-Vraz; — das Insect ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.
  21. žúžica, f. das Goldkäferchen, Mik.
  22. žȗžka, f. ime črni ovci, Kanin, Podmelci- Erj. (Torb.).
  23. žȗžkast, adj. kohlschwarz: žužkasta noč, C.
  24. žužkojẹ̀d, -jẹ́da, m. žužkojedi, Insectenfresser (insectivora), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
  25. 1. žȗžlja, f. 1) der Mauschler, Z.; človek, ki veliko tja v en dan govori in klobuštra, BlKr.; — 2) die Waldlerche (alauda silvestris), C.
  26. 2. žȗžlja, f. = mala lopatica za žerjavico, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. žežel.
  27. žužljáti, -ȃm, vb. impf. säuseln, Jan.; (žež-), V.-Cig.; langweilig stammeln, (žež-) BlKr.; — säumig etwas thun, zaudern, Mur., Cig., Jan.
  28. žužljàv, -áva, adj. saumselig, zauderhaft, Mur.- Cig., Jan.
  29. žužljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, Mur.- Cig., Jan.
  30. žužúr, -rja, m. der Speckkäfer (dermestes sp.), Novake nad Cerknim- Erj. (Torb.).
  31. žvádər, -dra, m. die Rindswamme, die Quabbe, Cig., C.
  32. žvȃg, m. der Feuerschwamm, Cig., Jan., C., Goriška ok., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. stsl.: svagarь jestь guba i trъstъ, Mik.
  33. žváge, f. pl., nam. žlage, Ravn.- M.
  34. žváje, f. pl., nam. žlage, Jarn., Mur.
  35. žvála, f. das Gebiss am Pferdezaum, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: pl. žvale, Mur., Cig., Jan., BlKr., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  36. žvaláti, -ȃm, vb. impf. = žvaliti, BlKr.
  37. žváliti, -im, vb. impf. ž. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen, Cig., C.
  38. žvápiti, -im, vb. impf. kauend essen, mit vollem Munde o. ungeschickt essen: jesti in ž., Fr.- C.
  39. žvárast, adj. hart, zähe: žvarasto meso, Polj.
  40. žváriti, -im, vb. impf. schwer kauen (= po ustih valjati pa ne moči razžvečiti), Polj.
  41. žvę́čati, -ím, vb. impf. = zvečati, klingen, C., Mik.
  42. žvę̑čək, -čka, m. nekaj ožvečenega, Gor.
  43. žvečílọ, n. das Kauwerkzeug, Cig. (T.).
  44. žvę́čiti, -im, vb. impf. 1) kauen; skorjo kruha ž.; — 2) plauschen, schwätzen, Cig.
  45. žvę̑gla, f. die Hirtenpfeife; ž. stranščica, Raič ( Let.); — prim. stvn. suegala, suegila, die Schwegel, Mik. (Et.).
  46. žvegláč, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig.
  47. žveglár, -rja, m. = žveglač, C.; der Flötenspieler, ogr.- Valj. (Rad).
  48. žvegláriti, -ȃrim, vb. impf. auf der Hirtenflöte spielen, C., M.
  49. žvegláti, -ȃm, vb. impf. 1) auf der Hirtenflöte spielen, Cig., Jan.; — 2) schwätzen, plappern, KrGora.
  50. žveglȃvəc, -vca, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig., Jan.
  51. žvekáč, m. 1) der Kauer, Cig., Jan.; — 2) der Kläffer, Škrinj.- Valj. (Rad).
  52. žvekálọ, n. žvekala, die Kauwerkzeuge, Cig. (T.).
  53. žvekáti, -kȃm, žvę́čem, vb. impf. 1) kauen; — 2) schwätzen, C.
  54. žvekȃvəc, -vca, m. 1) der Kauer, Jan.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
  55. žvę̑kavt, m. 1) der Kauer, Cig.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
  56. žveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) kleinweise kauen, C.; — 2) schwätzen, Fr.- C.
  57. žvekljáti, -ȃm, vb. impf. kauen, Z.
  58. žveljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam kauend essen, ungeschickt essen, C.; — 2) langweilig, saumselig etwas thun, C.
  59. žveljàv, -áva, adj. langsam beim Essen, C.
  60. žveljȃvəc, -vca, m. ein langsamer Esser, C.
  61. žveljkáti, -ȃm, vb. impf. = žvelincati: On ga (mesa) ne žveči, ga ne žveljka, Ga prekucne, da velja, Npes.-K.
  62. žveplár, -rja, m. 1) der Schwefelarbeiter, Cig.; — 2) rumeni ž., der Schwefelkäfer (cistella sulphurea), Erj. (Z.).
  63. žvepláti, -ȃm, vb. impf. mit Schwefel behandeln, schwefeln; plesnjavo grozdje žveplajo; ž. čebelne roje, Navr. (Spom.).
  64. žvépləc, -pləca, m. das Sulfid, Cig. (T.); ogljenčev ž., der Schwefelkohlenstoff, DZ.
  65. žveplíti, -ím, vb. impf. = žveplati, schwefeln, Cig., Jan., Cig. (T.); grozdje ž., Levst. (Rok.); sode, vino ž., Cig.
  66. žvéplọ, n. der Schwefel; z žveplom kaditi kaj; — prim. stvn. suëfal, Mik. (Et.).
  67. žvéplov, adj. Schwefel-, Jan. (H.).
  68. žvéplovəc, -vca, m. das Sulfür, Jan. (H.).
  69. žvę̑rca, f. 1) die Wagenschmiere, vzhŠt.- C.; — 2) neka mešanica za črnjenje belih niti, die Schneiderschwärze, Dol.; — 3) psovka za človeka ali stvar, ki ni nič vredna, Levst. (Rok.); — iz nem. Schwärze.
  70. žvę̑rga, f. der Mauldrescher, ein lästiger Schwätzer, Cig., M., Gor.
  71. žvergálọ, n. der Schwätzer, M.
  72. žvę̑rgati, -am, vb. impf. plappern, plauschen, Cig., Jan.; — prim. žveriti.
  73. žvę́rgavəc, -vca, m. der Salbader, Jan.
  74. žvę́riti, -im, vb. impf. kauen, Vas Krn- Erj. (Torb.); krava staro usnje žveri, Polj.
  75. žvı̑glja, f. die Kothsuppe, Cig., Jan., Ravn.- M., BlKr.
  76. žvı̑plja, f. die Klinke, Jan., Laško ( Št.)- Glas.
  77. žvı̑rglja, f. der Hausröthling (silvia [motacilla] Tithys), Frey. (F.).
  78. žvı̑rkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern: voda v škornjih žvirka, C.
  79. žvízdati, -am, vb. impf. 1) = žvižgati, SlGor.- C.; — 2) sauer sein: vino žvizda, SlGor.- C.
  80. žvı̑zdəc, -zdeca, m. = žvižgec, saurer Wein, C.
  81. žvı̑žg, m. der Pfiff; — das Pfeifen: loviti rake na žvižg, Erj. (Izb. sp.).
  82. žvı̑žga, f. das Gepfeife, C., SlN.
  83. žvižgáč, m. der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig.
  84. žvížgalica, f. das Pfeifen, die Pfeiferei, Cig.
  85. žvižgálọ, n. die Pfeife: parno ž., die Dampfpfeife, Cig. (T.).
  86. žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
  87. žvižgàv, -áva, adj. pfeifend: žvižgava raca = žvižgavka 2).
  88. žvížgavəc, -vca, m. 1) der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig., Jan.; — 2) gad ž., die Zischnatter, Cig.; — 3) ein saurer Wein, C., Dol.- LjZv., jvzhŠt.; — 4) neka jed iz češpelj, Gor.
  89. žvížgavka, f. 1) die Pfeiferin, Cig.; — 2) žvižgȃvka, die Pfeifente (anas Penelope), Cig., Frey. (F.); — 3) denar, katerega botri svojim krščencem o veliki noči darujejo, Št.- Glas.
  90. žvı̑žgəc, -gəca, m. 1) der Pfiff, C.; — 2) ein saurer Wein, C.
  91. žvı̑žglja, f. eine Art Ente, C.
  92. žvižgljáti, -ȃm, vb. impf. pfeifen: Poslušam moj'ga, K' na polju žvižglja, Npes.-K.; — zwitschern, C., M.
  93. žvŕčati, -ím, vb. impf. rieseln, Cig.; summen, Jan., Let.
  94. žvrgláti, -ȃm, vb. impf. 1) rieseln, Cig.; — 2) orgeln, leiern, Mur., C.; trällern, wirbeln, Mur.; zwitschern, C., Z.; — prim. bav. schwegeln = pfeifen, Levst. (Rok.).
  95. žvrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, trillern, wirbeln; — prim. žvrglati.
  96. žvrgolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern pflegen, nk.
  97. žvr̀k, interj. platsch! C.
  98. žvŕkati, žvȓkam, vb. impf. spritzen, C.; po vodi ž., im Wasser pritscheln, Z.; — prim. švrkati.
  99. žvȓklja, f. der Quirl, der Sprudler, Cig., Kanalsko- Erj. (Torb.), Vod. (Izb. sp.).
  100. žvrkljáti, -ȃm, vb. impf. quirlen, Cig.

   93.041 93.141 93.241 93.341 93.441 93.541 93.641 93.741 93.841 93.941


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA