Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (9.301-9.400)

  1. dobroúrən, -rna, adj. gut gelaunt, V.-Cig.
  2. dobrovẹ́dən, -dna, adj. kundig: d. zdravnik, Slom.
  3. dobrovítovina, f. = dobrovita, Cig.
  4. dobrovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) gutwillig, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan.; — bereitwillig: kdo je dobrovoljen sam od sebe svojo roko danes Gospodu napolniti? Dalm.; — 2) freiwillig, Meg., Mur., Cig., Jan.; dobrovoljni dar ("ofer"), Dalm.; — 3) gut gelaunt, fröhlich, lustig, Cig., Jan., Šol., M.; krčme, polne dobrovoljnih gostov, Erj. (Izb. sp.).
  5. dobrovǫ́ljnost, f. 1) die Gutwilligkeit, Guts., Mur., Cig.; — 2) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 3) der Frohsinn, die Lustigkeit, Cig., Jan., M.
  6. dobrožéljən, -ljna, adj. wohlwollend, Mur.
  7. dǫ́bršən, -šna, adj. ziemlich gut: druščine res nisem imel posebne, še dobršne ne, Jurč.; dušo si dobršno privezati, Jurč.; — ziemlich groß; d. kos svilnatega krila, LjZv.; dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se mu z dobršnim pridom ustavljati, Erj. (Izb. sp.).
  8. docẹ́łən, -łna, adj. 1) gänzlich, Šol.; — 2) Integral-, integrabel ( math.), Cig. (T.).
  9. docẹ́łnost, f. die Integrabilität ( math.), Cig. (T.).
  10. docēnt, m. visokih šol učitelj, der Docent; privatni d., der Privatdocent.
  11. dọ́cniti, dọ̑cnem, vb. pf., C., Z., pogl. ducniti.
  12. dočútən, -tna, adj. wahrnehmbar, Cig. (T.).
  13. dodȃjanje, n. das Hinzugeben.
  14. dodátən, -tna, adj. Ergänzungs-, Additional-, Nachtrags-, Cig.; dodatni dogovor, die Additionalconvention, Cig.; dodatno vprašanje, eine Zusatzfrage, nk.; dodatna določila, Nachtragsbestimmungen, DZ.; dodatni kredit, der Nachtragscredit, DZ.; — nachträglich, Jan., Cig. (T.); dodatno k razglasu, im Nachhange zur Kundmachung, DZ.
  15. dodávanje, n. = dodajanje, Mur.
  16. dodekagōn, m. das Zwölfeck, das Dodekagon, Cig. (T.).
  17. dodẹlovȃnje, n. das Fertigmachen.
  18. dogȃnjati, -am, vb. impf. ad dognati; zuende zu bringen suchen, Mur.; delo z uspehom d., Zora.
  19. doglásən, -sna, adj. doglasna cev, das Communicationsrohr, h. t.- Cig. (T.).
  20. doglę́dən, -dna, adj. dem Auge erreichbar, Cig. (T.).
  21. dogmātičən, -čna, adj. dogmatisch, Cig., Jan., nk.
  22. dognáti, -žénem, vb. pf. 1) treibend gelangen, erreichen; počasi sem gnal živinče, pa ga nisem mogel do hleva dognati; — visoko jo dognati, es hoch bringen, Cig.; do vrha d., auf die Spitze treiben, M.; — 2) zum Abschluss bringen: pravdo d., den Process durchführen, Cig.; vollenden, ausführen; d. velike reči, C.; — ausmachen: reč je dognana, die Sache ist entschieden, Cig.; ni še dognano, es ist noch nicht ausgemacht, Mur., Cig., Jan., nk.; ergründen, C.
  23. dognẹ́zditi, -gnẹ̑zdim, vb. pf. aufhören zu nisten, V.-Cig.
  24. dogodı̑vščina, f., Kremp., Slom.; pogl. zgodovina.
  25. dogodnjáti, -ȃm, vb. pf. = dogoditi 1) Cig.
  26. dogółčanje, n. = dogovor, C.
  27. dogòn, -gǫ́na, m. die Durchführung, DZ.; die Vollendung, der Abschluss, Cig., Jan.
  28. dogóniti, -gǫ́nim, vb. pf. das Treiben beenden, die Jagd beschließen, Jarn., Cig.
  29. dogotȃvljanje, n. das Fertigmachen, DZ.
  30. dogọ̑vorən, -rna, adj. conventionell, Cig. (T.); dogovorno, einverständlich, im Einverständnisse, DZ.; dogovorno z deželno vlado, Levst. (Pril.).
  31. dohodarína, f. die Einkommensteuer, Cig. (T.), DZ., Levst. (Nauk), nk.
  32. dohodȃrnik, m. = dohodar, C.
  33. dohodȃrstvən, adj. rentämtlich, Cig.; — Gefälls-, gefällsämtlich, Cig. (T.); dohodarstveni organi, die Gefällsorgane, DZ.; iz dohodarstvenih ozirov, aus Gefällsrücksichten, DZ.
  34. dohǫ́dən, -dna, adj. 1) zugänglich, Jan.; — 2) die Einkünfte betreffend, Cig.; — 3) ausreichend, C.
  35. dohodkarína, f. = dohodarina, DZ., Nov.
  36. dohǫ̑dkovən, -vna, adj. das Einkommen betreffend: dohodkovni davek, = dohodkarina, DZ.; — dohodkovne pogodbe, Rentenverträge, DZ.
  37. dohǫ̑dnik, m. = prihodnik, der Ankömmling, Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  38. dohodnína, f. die Einkommensteuer, Cig., Jan., Nov., DZ.
  39. dohodnı̑nski, adj. die Einkommensteuer betreffend, C.
  40. dohǫ́dnost, f. die Zugänglichkeit, Cig.
  41. doistíniti, -ı̑nim, vb. pf. erhärten, Cig. (T.).
  42. dójən, * -jna, adj. = molzen, melk, Mur.; dojna krava, Št.
  43. doję́nče, -eta, n. = dojenček, Erj. (Som.).
  44. doję́nčək, -čka, m. dem. dojenec, der Säugling.
  45. doję́nčica, f. dem. dojenka, der weibliche Säugling, Jan.
  46. doję́nčič, m. = dojenček, C.
  47. doję́nəc, -nca, m. der Säugling; — der Milchsohn, Cig.
  48. dojénje, n. 1) das Säugen; — 2) das Melken, Št.
  49. doję́nka, f. weiblicher Säugling; — die Milchtochter, Cig.
  50. dojı̑łnica, f. = dojilnik, Habd.
  51. dojı̑łnik, m. = molznik, die Milchgelte, C.
  52. dojı̑vnik, m. = dojilnik, Fr.- C.; — prim. dojivo.
  53. dọ̑jkinja, f. = dojka, Mur., Jan., vzhŠt.- C.
  54. dojna, f. = dojka, ogr.- C.
  55. dojníca, f. 1) die Säugamme, Meg., Alas., Boh., Mur., Cig., Jan.; kraljice bodo tvoje dojnice, Škrinj.; Dojnic imela sem devet, Npes.-K.; — 2) = dojna krava, C.; — 3) dojilnik, SlGor.- C.
  56. dojnı̑ški, adj. Ammen-, Cig.
  57. dojnı̑štvọ, n. die Ammenschaft, das Ammenwesen, Cig.
  58. dojnják, m. = molznjak, die Melkgelte, ogr.- C.
  59. dojȗžnik, m. = predjužnik, jed med kosilom in južino, ki se daje mlatičem, koscem, tericam in sploh težakom, Lašče- Erj. (Torb.), Rib.- DSv.; das Vormittagsbrot, Cig.
  60. dokȃnčati, -am, vb. impf. ad dokončati, kajk.- Valj. (Rad).
  61. dokániti, -kȃnem, vb. pf. dazu tropfen, Z.
  62. dokȃnjati, -am, vb. impf. ad dokoniti; in der Vollendung begriffen sein, Fr.- C.
  63. dokázən, -zna, adj. 1) Beweis-: dokazne besede, dokazno mesto, die Beweisstelle, Cig. (T.); dokazno pismo, die Beweisurkunde, Cig., Levst. (Cest.); dokazna moč, die Beweiskraft, DZ.; — 2) erweislich, beweisbar, Cig. (T.).
  64. dokȃznica, f. die Beweisurkunde, Cig.
  65. dokazovȃnje, n. die Beweisführung; d. z nedokazanim, petitio principii, Cig. (T.).
  66. dokázovən, -vna, adj. demonstrativ, Cig. (T.).
  67. doklȃdanje, n. das Zulegen.
  68. doklȃdən, -dna, adj. Bei-: dokladni list, das Beiblatt, Cig.
  69. dokolẹ̑nčica, f. dem. dokolenka, Jan.
  70. dokolẹníca, f. = dokolenka, Cig.
  71. dokolẹ̑nka, f. die Gamasche, Cig., Jan., Navr. (Let.).
  72. dokomȏłčnica, f. der Armhandschuh, Cig.
  73. dokonáti, -ȃm, vb. pf. vollenden: d. vožnjo, besede, Trub.; Dokonal je! er hat das Werk vollendet! Levst. (Zb. sp.); d. se, in Erfüllung gehen, Trub.; — prim. dokonjati.
  74. dokončȃj, m. = sklep, der Beschluss, C.
  75. dokončáti, -ȃm, vb. pf. 1) beendigen, zum Abschluss bringen; delo d.; dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); — 2) einen Beschluss fassen, entscheiden, C., Svet. (Rok.), Navr. (Spom.), BlKr.
  76. dokončávanje, n. 1) das Beendigen; — 2) die Beschlussfassung, BlKr., M.
  77. dokončávati, -am, vb. impf. 1) in der Beendigung einer Arbeit begriffen sein; — 2) Beschlüsse fassen, berathen: kaj dokončavate? was verhandelt ihr? BlKr.
  78. dokončȃvəc, -vca, m., Jap. (Sv. p.), pogl. dokončevavec.
  79. dokȏnčba, f. die Beendigung, die Vollbringung, Cig.
  80. dokȏnčək, -čka, m. 1) die Vollendung, die Vollführung, C.; d. vojne, Vest.; — 2) das Ende, der Ausgang: d. verza, die Katalexe, Cig. (T.); — die Endsilbe, C.; — 3) der Beschluss, die Resolution, C., M., Svet. (Rok.), BlKr.; kakšni so dokončki, was für Beschlüsse sind gefasst worden? BlKr.- M.; — das Definitivum, Cig. (T.).
  81. dokónčən, -čna, adj. endgültig, definitiv, Jan., nk.; dokončno zavrniti obtožbo, die Anklage endgültig zurückweisen, DZ.; dokončno odsoditi, endgültig aberkennen, DZ.; dokončno reči, definitiv erklären, Levst. (Močv.).
  82. dokončevȃnje, n. 1) das Beendigen; — 2) die Beschlussfassung, BlKr.- M.
  83. dokončeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in der Beendigung begriffen sein; — 2) Beschlüsse fassen, berathen: kaj dokončujete? BlKr.- M.
  84. dokončevȃvəc, -vca, m. der Vollender, Cig.
  85. dokȏnčnik, m. der Vollender, Mur., C.
  86. dokoniti, -im, vb. pf. festsetzen, beschließen, ogr.- C.
  87. dokonjȃnje, n. die Vollendung, Jarn., Fr.- C.; d. vseh nadlog, Krelj.
  88. dokonjáti, -ȃm, vb. pf. beendigen, vollenden, Meg., Jarn., V.-Cig., Jan., Fr.- C.; pridigo d., Krelj; d. trpljenje in smrt, Krelj; tako je bilo dokonjano vse delo, Dalm.; svoje delo dokonjavši, C. ( Vest.).
  89. dokonjȃvəc, -vca, m. der Vollender: začetnik in dokonjavec, Bas.
  90. dokonjénje, n. der Beschluss, ogr.- C.; — prim. dokoniti.
  91. dokonováti, -ȗjem, vb. impf. ad dokonati; d. se, zuende gehen, in Erfüllung gehen, C.; kadar se le-to vse bode dokonovalo, Trub.
  92. doktorānd, m. kdor se pripravlja za doktorstvo, der Doctorand.
  93. dokupávanje, n. das Zukaufen, die Nachschaffung durch Kauf, DZ.
  94. dolàn, -ána, m., pogl. doljan.
  95. dolánəc, -nca, m., pogl. doljanec.
  96. dọ́lanji, * adj. = dolenji, Dict., Mik., Dalm.
  97. dolánka, f., pogl. doljanka.
  98. dółbenje, n. das Meißeln, das Aushöhlen.
  99. dołbína, f. 1) die ausgemeißelte Höhlung, Trst. (Let.); — 2) die Nische, ZgD.; (dolblina, Cig.).
  100. dołbník, m. 1) der Meißler, Cig., C.; — 2) = dolbilo, Cig.

   8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA