Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (9.201-9.300)

  1. dividēnda, f. vsakoletni delež dobička pri delniškem podjetju pripadajoč vsaki delnici, die Dividende.
  2. divı̑n, m. das Wollkraut, der Himmelbrand (verbascum thapsus), C., Medv. (Rok.), Goriš., Št., Kor.- Erj. (Torb.).
  3. divizijonár, -rja, m. der Divisionär, Jan.
  4. divjáčən, -čna, adj. scheu, erschreckt: ves d., Guts. (Res.).
  5. divjáčina, f. 1) ein wildes Thier, Dict.; huda d. je Jožefa razdrla, Dalm.; — coll. das Wild; d. prihaja na polje; — 2) das Wildfleisch, das Wildbret.
  6. divjáčnost, f. = divjaštvo, Mur., Cig.; ljudi divjačnost se uleže, Ravn.
  7. divjákinja, f. die Wilde.
  8. divjȃnje, n. das Toben, das Wüthen.
  9. divjȃzən, -zni, f. 1) coll. wilde Thiere, ogr.- Mik.; poljska d., kajk.- Valj. (Rad); — das Wildbret, C.; — 2) = divjost, Jan., SlN.
  10. divjína, f. 1) das Wild, das Wildbret; — 2) die Wildnis, LjZv.
  11. divjı̑nar, -rja, m. der Wildbrethändler, Cig.
  12. divjı̑nəc, -nca, m. wilder Mensch (o ciganu), Jurč.
  13. dı̑vnjak, m. der Thiergarten (?): Pustite ljubi oča me, Da v divnjak grem sprehajat se, Preš.; ( nam. divjinjak?).
  14. dížinga, f. der Weiberfluss, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. diže.
  15. dláčən, -čna, adj. haarig; Ezav je bil ves dlačen in kosmat, Ravn.; dlačni snutek, die Pohle, die Pohlkette (bei den Sammtwebern), V.-Cig.
  16. dlȃčnica, f. die Haarzelle, Erj. (Som.).
  17. dlakavína, f. haariges Thier: goved ali kaka druga dlakavina, Nov.
  18. dlakocẹ́pən, -pna, adj. haarspalterisch, nk.
  19. dlakojẹ́dən, -dna, adj. haarfressend: d. mrčes, Zora.
  20. dlàn, -ı̑, f. die flache Hand, die Handfläche; — die Mittelhand, Erj. (Som.); dlan širok, eine Hand breit, Cig.
  21. dlásna, f. das Zahnfleisch, Guts.; pogl. desne.
  22. dlečveníca, f. das Deichselloch am Joche, SlGradec- C.; — prim. dletviti.
  23. dleskȃnje, n. das Schnalzen.
  24. dlę́skniti, dlę̑sknem, vb. pf. einen Schnalzlaut oder einen ähnlichen Laut hervorbringen; d. z jezikom, s prsti.
  25. dlésna, f. das Zahnfleisch, Cig., C.; tudi: pl. dlesne, Cig.; zobov venec gleda iz dlesen, Erj. (Som.).
  26. dlę́sniti, dlę̑snem, vb. pf. = dleskniti, Cig., Jan.
  27. dlẹ́tən, -tna, adj. Meißel-; dletni sveder, der Meißelbohrer (im Bergbau), V.-Cig.
  28. dlẹ̑tnik, m. der Meißler, Mur.
  29. dlẹ̑tvənik, m. = dletnik, Mur.
  30. dnár, -rja, m., pogl. denar.
  31. dnę̑n, adj. Boden-, C.
  32. dnȇs, adv. = danes, Mur., Jan., C., vzhŠt.
  33. dnę́vən, -vna, adj. Tages-, Tag-; dnevna plača, das Diurnum, Cig.; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.).
  34. dnę́viti se, -i se, vb. impf. = daniti se, C.
  35. dnę̑vnica, f. das Taggeld: dnevnice, die Diäten, C., DZ.; — prim. dnevnina.
  36. dnę̑vnik, m. 1) pl. dnevniki, die Tagfalter, Erj. (Ž.), Cig. (T.); — 2) das Tagblatt, eine täglich erscheinende Zeitung, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) das Tagebuch, Mur., Cig., Jan., nk.; das Journal ("knjiga, v katero se zabeležki pišejo dan za dnevom"), Levst. (Nauk); stanovni d., das Etatsjournal, DZ.; — 4) = koledar, ogr.- C.
  37. dnevnína, f. das Tagegeld, nk.
  38. dnevnı̑nar, -rja, m. der Diurnist, Cig.
  39. dnę́vščina, f. 1) das Tagegeld, Cig., SlN.; — 2) die Arbeit, die ein Mann an einem Tage richtet, Cig.
  40. dníčən, -čna, adj. nieder gelegen, Nieder-, Mur.; d. les, eine Niederwaldung, Mur.
  41. dnı̑čka, f. = lakotnica, teščina, die Dünnung des Körpers, ogr.- C.
  42. dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; die Thalwiese, ogr.- Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. ( Vest.).
  43. 1. dnína, f. = dnišče, C.
  44. 2. dnína, f. 1) das Manneswerk (kolikor človek na dan storiti more), V.-Cig.; das Tagewerk: dnino opraviti, Ravn.; po dninah hoditi, tagewerken, Vrt.; — der Morgen (Juchart), V.-Cig.; — 2) der Taglohn, Mur., Cig., Jan., nk.; dati po desetici dnine, Ravn.; na dnine v službo stopiti, Vod. (Nov.); — das Tagegeld, das Diurnum, Cig., Jan., C., DZ., nk.; — die Diäten, Cig., Jan., nk.
  45. dnı̑nar, -rja, m. der Tagwerker, der Taglöhner, Mur., Cig., Jan., nk.; berači po dvojači, dninarji po goldinarji, Z.
  46. dnínski, adj. kar se dnine tiče, Cig., Jan.
  47. dníšče, n. 1) das Fundament, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) veje, ki se polagajo na "dno" senene kope (stoga), Krn- Erj. (Torb.); — 3) der Baumstrunk, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) der Satz des Weines, C.
  48. dníti, -ím, vb. impf. den Boden einsetzen, bodmen: sod d., Cig.
  49. dnjáča, f. die Schlucht, tiefer Graben, C.; (gnjača, Cig., Jan.); — prim. dnika.
  50. dnjáčina, f. = dnjača, C.
  51. dnọ̀, I. n. der Boden; do dna izprazniti čašo; dno sita, der Haarsiebboden, Cig.; — die Grundplatte (pri tiskarjih), Cig.; — der Grund (des Meeres, Flusses, u. dgl.); ladja gre k dnu, das Schiff geht unter, Cig.; ni moči ribniku do dna priti, Cig.; na dno zadeti, auf den Grund stoßen, Cig.; — dolinsko dno, die Thalsohle, Cig. (T.); — das Fundament: iz dna hišo sezidati, von Grund aus aufmauern, Cig.; — die Sohle ( mont.), Cig.; — pren. iz dna, gründlich: deliti iz dna teoretično izomiko, DZ.; do dna čemu priti, einer Sache auf den Grund kommen, etwas ergründen, Cig., C.; — II. praep. c. gen. am Grunde, dno potoka, Jan.- Mik. (V. Gr. IV. 254.).
  52. dobȃvnica, f. die Bezugsnote, DZ.; — prim. dobaviti.
  53. dobičkožéljən, -ljna, adj. = dobička željen, Cig., Jan.
  54. dobičkožéljnost, f. die Gewinnsucht, Jan.
  55. dobítən, -tna, adj. einbringlich, Cig., Jan.
  56. dobitkovína, f. die Erwerbsteuer, Levst. (Nauk).
  57. dobı̑tnik, m. der Gewinner, der Sieger, Cig.
  58. dobívanje, n. das Bekommen; die Gewinnung: d. rude, der Abbau, Cig. (T.); d. vode, der Wasserbezug, Cig.; d. blaga, der Warenbezug, Cig.; — das Gewinnen.
  59. dobljénje, n. das Bekommen, die Erlangung, Cig.
  60. dobǫ̑bnati, -am, vb. pf. das Trommeln beenden, austrommeln.
  61. doboslǫ́vən, -vna, adj. chronologisch, Cig. (T.).
  62. dǫ́bovina, f. das Eichenholz; das Eichengehölz, Cig.; dobovína, Levst. (Cest.).
  63. dobránati, -am, vb. pf. mit dem Eggen fertig werden, Cig.
  64. dobrȃvən, -vna, adj. Wald-, Jarn., M.
  65. dobrę́nčati, -ím, vb. pf. 1) summend gelangen; — 2) summen, Cig.
  66. dobrı̑čnik, m. gutmüthiger Mensch, Raič ( Let.), SlN.
  67. dobríkanje, n. das Schmeicheln, Jan., nk.
  68. dobríkovina, f. = dobrika, Jan.
  69. dobrína, f. 1) die gute Qualität, Mur.; d. sena, DZ.; — die Güte, die Gutartigkeit, Cig.; — die Tugend, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Gut, Jan., C.; sezajmo po nebeških dobrinah, Cv.
  70. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  71. dobročı̑nstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.- Valj. (Rad).
  72. dobrodẹ́jən, -jna, adj. wohlthuend, wohlthätig, ersprießlich, Jan., nk.
  73. dobrodẹ́łən, -łna, adj. wohlthätig, Mur., Cig., Jan.; za dobrodelne namene, zu wohlthätigen Zwecken, nk.
  74. dobrodẹ̑łnica, f. die Wohlthäterin, Mur., Jan.
  75. dobrodẹ̑łnik, m. kdor dobra dela zvršuje, Krelj; der Wohlthäter, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  76. dobrodẹ́łnost, f. die Wohlthätigkeit, Mur., Cig., Jan.; d. starega Tobije, Ravn.
  77. dobrodȏjnica, f. eine gut melkende Kuh, C.
  78. dobrodúšən, -šna, adj. gutmüthig, gemüthlich, Jan., Cig. (T.).
  79. dobrodúšnost, f. die Gutmüthigkeit, die Gemüthlichkeit, Jan., Cig. (T.).
  80. dobroglȃsnik, m. der Glücksbote, Cig.
  81. dobrohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  82. dobrohǫ̑tnica, f. die Gönnerin, Cig.
  83. dobrohǫ̑tnik, m. der Gönner, Cig., Jan.
  84. dobrohǫ́tnost, f. das Wohlwollen, die Wohlgewogenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
  85. dobrolẹ́tovina, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Cig., C., Bes., Dol.- Levst. (M.); — iz: dobrovitovina, Štrek. (LjZv.).
  86. dobromísəłn, * -səłna, adj. gutgesinnt, wohlgesinnt, Cig., Jan.
  87. dobromísəłnost, f. gute Gesinnung, M., Zora.
  88. dobrosŕčən, -čna, adj. gutherzig.
  89. dobrosŕčnost, f. die Gutherzigkeit, die Herzensgüte.
  90. dobrosrę̑čnik, m. das Glückskind, Mur., Cig.
  91. dobrọ̑tən, -tna, adj. 1) Bonitäts-: dobrotni razred, Bonitätsclasse, Nov.; — 2) gütig.
  92. dobrọ̑tina, f. = dobrovita, Rib.- M.
  93. dobrotívən, adj. = dobrotljiv, Mur., ogr.- M.
  94. dobrotı̑vnik, m. = dobrotnik, Mur.
  95. dobrọ̑tnica, f. die Wohlthäterin.
  96. dobrọ̑tnik, m. der Wohlthäter.
  97. dobrọ̑tnost, f. die Güte, die Wohlthätigkeit; lep zgled brezobrestne dobrotnosti! Ravn.
  98. dobrọ́tovina, f. = dobrovitovina, Jan., Lašče- Levst. (M.).
  99. dobrotvǫ́rən, -rna, adj. wohlthätig: d. zavod, eine Wohlthätigkeitsanstalt, Cig. (T.); — stsl.
  100. dobrotvǫ́rnost, f. die Wohlthätigkeit, Kres.

   8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA