Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (9.101-9.200)
-
dẹvı̑čnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
-
dẹvı̑čnik, m. 1) der Jungfernschwarm, Cig., C., Gol.; — 2) der Jungfernapfel, Cig.
-
dẹvı̑čnjak, m. = dever 2), Jarn.
-
dẹvı̑nstvọ, n. = devíštvo, ogr.- C.
-
dẹvǫ̑jčina, f. = devojka, SlN.
-
devōnski, adj. devonska tvorba ( geol.), devonische Formation, Cig. (T.).
-
dę́vžnjak, m. = žep v obleki, Savinska dol.
-
deželàn, -ána, m. = deželan, Trub.
-
dežę́łən, * -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
-
deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
-
deželjȃnka, f. die Landeseingeborene, Cig.; die Landsmännin ( prim. deželjan).
-
deželjȃnstvọ, n. die Eingeburt, die Landsmannschaft, Cig.
-
dežełnoknjížən, -žna, adj. landtäflich, DZ.
-
dežełnosǫ́dnji, adj. landesgerichtlich, Jan.
-
dežełnovládən, -dna, adj. Landesregierungs-, Cig.
-
dežełnozbǫ́rən, -rna, adj. Landtags-, Levst. (Pril.), Nov., nk.
-
deželoznȃnstvọ, n. die Länderkunde, Cig., Jan.
-
dę́žən, -žna, das Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium), Cig., Jan., C., Medv. (Rok.).
-
dəževȃnje, n. anhaltender Regen; povsodnje d., der Landregen, Cig. (T.).
-
dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
-
dəžę́vnica, f. 1) das Regenwasser; — 2) der Regenwurm (lumbricus terrestris), V.-Cig.; — 3) der Mistblätterschwamm, Cig., C.; — 4) pl. deževnice, die Hyaden, das Regengestirn, Cig., C.
-
dəžę́vnik, m. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig.; grivasti d., der Halsbandregenpfeifer (char. hyaticula), Cig.; — 2) = hudournik, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Dol.- Z.; — 3) der Dickfuß (oedicnemus crepitans), C., Z.; — ( die Rohrdommel, Dalm.); — 4) = deževnica, der Regenwurm (lumbricus terrestris), Erj. (Ž.), C.
-
dəžína, f. das Regenwasser, C.
-
dəžjebràn, -brána, m. = dežnik, Jan., C.
-
dəžníca, f. = deževnica, M., Erj. (Min.).
-
dəžník, m. der Regenschirm, Cig., Jan., C., nk.
-
diagnōstičən, -čna, adj. diagnostisch.
-
diagnōstika, f. znanstvo o diagnozi, die Diagnostik.
-
diagnōza, f. spoznanje bolezni, die Diagnose.
-
diagonāla, f. die Diagonale, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. prekotnica.
-
diagonālən, -lna, adj. diagonal, Cig. (T.).
-
diakrītičən, -čna, adj. razločevalen, diakritisch: diakritična znamenja, nk.
-
dialēktičən, -čna, adj. dialektisch, Cig. (T.).
-
díčən, -čna, adj. ruhmvoll, Cig.; — prächtig, Z., M.; moj dični, mein Geliebter, moja dična, meine Geliebte, Npes.- M., Notr.; sinek moj dični! (tako se dobrikajo detetu) Notr.- Erj. (Torb.).
-
didāktičən, -čna, adj. poučen, didaktisch, Cig. (T.).
-
dietētičən, -čna, adj. diätetisch, Jan.
-
diferēnca, f. razlika, die Differenz, Cel. (Ar.).
-
diháłən, -łna, adj. Athmungs-: dihalna živila, Athmungsnährstoffe, Erj. (Som.).
-
dihȃłnik, m. = dihalo 1), C.
-
díhanje, n. 1) das Athmen; — 2) das Riechen.
-
díhavičən, -čna, adj. schwerathmig, Slom.
-
dı̑hnik, m. die Ranke (sisymbrium sp.), Koborid- Erj. (Torb.).
-
díhniti, dı̑hnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga, einen anhauchen, d. na kaj, etwas behauchen, Cig.; — 2) einen Athemzug thun.
-
dijákon, m. der Diakon.
-
dijákonstvọ, n. das Diakonat, Cig., Jan.
-
dijamānt, m. = demant.
-
diletānt, m. kdor se iz veselja postransko s kako rečjo peča, der Dilettant.
-
diletāntinja, f. die Dilettantin, nk.
-
diletantīzəm, -zma, m. der Dilettantismus.
-
diletantováti, -ȗjem, vb. impf. Dilettant sein: vse preveč diletantujemo, Levst. (Zb. sp.).
-
dı̑lnat, adj. brettern, Cig.
-
diluviālən, -lna, adj. Diluvial-: diluvialna tvorba, das Diluvialgebilde, Cig. (T.).
-
díməljn, -ljna, adj. = dimeljski, Cig.
-
dímən, -mna, adj. Rauch-: dimni curek, die Rauchsäule, Ravn.- Cig.; — rauchig; dimno je, es raucht.
-
dı̑mnast, adj. = dimast, Dict.
-
dı̑mnat, adj. voll Rauch, rauchig; dimnata kuhinja; dimnata soparica, Jap. (Sv. p.).
-
dı̑mnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
-
dı̑mničar, -rja, m. = dimnikar, Levst. (Nauk).
-
dı̑mničarstvọ, n. = dimnikarstvo, Levst. (Nauk).
-
dı̑mnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
-
dı̑mnikar, -rja, m. der Kaminfeger.
-
dı̑mnikarski, adj. Kaminfeger-.
-
dı̑mnikarstvọ, n. das Kaminfegergewerbe.
-
dı̑mnikarščina, f. der Kaminfegerlohn, Cig.
-
dimnjáča, f. die Rauchstube, Danj.- Mik.
-
dı̑mnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).
-
dimovȃnje, n. das Rauchmachen, das Rauchen: tobakovo d., Jurč.
-
dināmičən, -čna, adj. dynamisch, Cig. (T.), nk.
-
dināmika, f. nauk o silah, die Dynamik, Cig. (T.); — prim. siloslovje.
-
dinamīt, m. neka razstrelna tvarina, das Dynamit.
-
dināst, m. vladar, der Dynast.
-
dinastı̑ja, f. vladajoča rodovina, die Dynastie.
-
dínja, f. die Zuckermelone (cucumis melo).
-
dínjica, f. dem. dinja.
-
dínjišče, n. das Melonenbeet, Cig.
-
diplōmən, -mna, adj. Diplom-: diplomni obrazec, das Diplomformular, DZ.
-
direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
-
dirindàj, -ája, m. = direndaj.
-
dirjȃłnica, f. die Rennbahn, Cig.
-
dírjanje, n. das Rennen; der Trab: v d. goniti, im Trab fahren, Levst. (Nauk).
-
dírjavən, -vna, adj. dirjavna žival, das Laufthier, Šol.
-
dírniti, dı̑rnem, vb. pf. rühren, afficieren, nk.; — hs.
-
disciplīna, f. ustrahovanje, die Disciplin.
-
diskānt, m. der Discant, Cig.; — prim. sopran.
-
diskōnt, m. die Vergütung bei sofortiger Zahlung einer später fälligen Summe, der Discont, Cel. (Ar.).
-
diskōntən, -tna, adj. Disconto-, Cel. (Ar.).
-
distāncija, f. die Distanz, Cig. (T.); — prim. razdalja.
-
dišavárnica, f. die Parfum-, Gewürz-, Drogueriewarenhandlung, Cig., DZ.
-
dišȃvən, -vna, adj. wohlriechend, aromatisch, Mur., Cig.
-
dišavína, f. die Parfumerieware, Jan.
-
dišavı̑nar, -rja, m. der Parfumeur, Jan.
-
dišȃvnica, f. das Riechfläschchen, C.; die Würzbüchse, Cig.
-
dišę́čevina, f. der Riechstoff, Vrtov. (Vin.); das Gewürz, M.
-
dišę́čina, f. wohlriechende Ware, Gewürz, Jan., Škrinj.
-
dišę̑činar, m. = dišavar, V.-Cig., Jan.
-
dišę́čnost, f. der Wohlgeruch, Škrinj.
-
dı̑šən, -šna, adj. wohlriechend: dišno cvetje, ogr.- C.
-
dīvan, m. der Divan: 1) turški vladni svet; — 2) turški blazinjak.
-
dívən, -vna, adj. wunderbar, wunderschön, Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
-
dividēnd, m. der Dividend, delski d., der Theildividend, Cel. (Ar.); — prim. deljenec.
8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani