Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (9.101-9.200)

  1. dẹvı̑čnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  2. dẹvı̑čnik, m. 1) der Jungfernschwarm, Cig., C., Gol.; — 2) der Jungfernapfel, Cig.
  3. dẹvı̑čnjak, m. = dever 2), Jarn.
  4. dẹvı̑nstvọ, n. = devíštvo, ogr.- C.
  5. dẹvǫ̑jčina, f. = devojka, SlN.
  6. devōnski, adj. devonska tvorba ( geol.), devonische Formation, Cig. (T.).
  7. dę́vžnjak, m. = žep v obleki, Savinska dol.
  8. deželàn, -ána, m. = deželan, Trub.
  9. dežę́łən, * -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
  10. deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
  11. deželjȃnka, f. die Landeseingeborene, Cig.; die Landsmännin ( prim. deželjan).
  12. deželjȃnstvọ, n. die Eingeburt, die Landsmannschaft, Cig.
  13. dežełnoknjížən, -žna, adj. landtäflich, DZ.
  14. dežełnosǫ́dnji, adj. landesgerichtlich, Jan.
  15. dežełnovládən, -dna, adj. Landesregierungs-, Cig.
  16. dežełnozbǫ́rən, -rna, adj. Landtags-, Levst. (Pril.), Nov., nk.
  17. deželoznȃnstvọ, n. die Länderkunde, Cig., Jan.
  18. dę́žən, -žna, das Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium), Cig., Jan., C., Medv. (Rok.).
  19. dəževȃnje, n. anhaltender Regen; povsodnje d., der Landregen, Cig. (T.).
  20. dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
  21. dəžę́vnica, f. 1) das Regenwasser; — 2) der Regenwurm (lumbricus terrestris), V.-Cig.; — 3) der Mistblätterschwamm, Cig., C.; — 4) pl. deževnice, die Hyaden, das Regengestirn, Cig., C.
  22. dəžę́vnik, m. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig.; grivasti d., der Halsbandregenpfeifer (char. hyaticula), Cig.; — 2) = hudournik, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Dol.- Z.; — 3) der Dickfuß (oedicnemus crepitans), C., Z.; — ( die Rohrdommel, Dalm.); — 4) = deževnica, der Regenwurm (lumbricus terrestris), Erj. (Ž.), C.
  23. dəžína, f. das Regenwasser, C.
  24. dəžjebràn, -brána, m. = dežnik, Jan., C.
  25. dəžníca, f. = deževnica, M., Erj. (Min.).
  26. dəžník, m. der Regenschirm, Cig., Jan., C., nk.
  27. diagnōstičən, -čna, adj. diagnostisch.
  28. diagnōstika, f. znanstvo o diagnozi, die Diagnostik.
  29. diagnōza, f. spoznanje bolezni, die Diagnose.
  30. diagonāla, f. die Diagonale, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. prekotnica.
  31. diagonālən, -lna, adj. diagonal, Cig. (T.).
  32. diakrītičən, -čna, adj. razločevalen, diakritisch: diakritična znamenja, nk.
  33. dialēktičən, -čna, adj. dialektisch, Cig. (T.).
  34. díčən, -čna, adj. ruhmvoll, Cig.; — prächtig, Z., M.; moj dični, mein Geliebter, moja dična, meine Geliebte, Npes.- M., Notr.; sinek moj dični! (tako se dobrikajo detetu) Notr.- Erj. (Torb.).
  35. didāktičən, -čna, adj. poučen, didaktisch, Cig. (T.).
  36. dietētičən, -čna, adj. diätetisch, Jan.
  37. diferēnca, f. razlika, die Differenz, Cel. (Ar.).
  38. diháłən, -łna, adj. Athmungs-: dihalna živila, Athmungsnährstoffe, Erj. (Som.).
  39. dihȃłnik, m. = dihalo 1), C.
  40. díhanje, n. 1) das Athmen; — 2) das Riechen.
  41. díhavičən, -čna, adj. schwerathmig, Slom.
  42. dı̑hnik, m. die Ranke (sisymbrium sp.), Koborid- Erj. (Torb.).
  43. díhniti, dı̑hnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga, einen anhauchen, d. na kaj, etwas behauchen, Cig.; — 2) einen Athemzug thun.
  44. dijákon, m. der Diakon.
  45. dijákonstvọ, n. das Diakonat, Cig., Jan.
  46. dijamānt, m. = demant.
  47. diletānt, m. kdor se iz veselja postransko s kako rečjo peča, der Dilettant.
  48. diletāntinja, f. die Dilettantin, nk.
  49. diletantīzəm, -zma, m. der Dilettantismus.
  50. diletantováti, -ȗjem, vb. impf. Dilettant sein: vse preveč diletantujemo, Levst. (Zb. sp.).
  51. dı̑lnat, adj. brettern, Cig.
  52. diluviālən, -lna, adj. Diluvial-: diluvialna tvorba, das Diluvialgebilde, Cig. (T.).
  53. díməljn, -ljna, adj. = dimeljski, Cig.
  54. dímən, -mna, adj. Rauch-: dimni curek, die Rauchsäule, Ravn.- Cig.; — rauchig; dimno je, es raucht.
  55. dı̑mnast, adj. = dimast, Dict.
  56. dı̑mnat, adj. voll Rauch, rauchig; dimnata kuhinja; dimnata soparica, Jap. (Sv. p.).
  57. dı̑mnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  58. dı̑mničar, -rja, m. = dimnikar, Levst. (Nauk).
  59. dı̑mničarstvọ, n. = dimnikarstvo, Levst. (Nauk).
  60. dı̑mnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
  61. dı̑mnikar, -rja, m. der Kaminfeger.
  62. dı̑mnikarski, adj. Kaminfeger-.
  63. dı̑mnikarstvọ, n. das Kaminfegergewerbe.
  64. dı̑mnikarščina, f. der Kaminfegerlohn, Cig.
  65. dimnjáča, f. die Rauchstube, Danj.- Mik.
  66. dı̑mnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).
  67. dimovȃnje, n. das Rauchmachen, das Rauchen: tobakovo d., Jurč.
  68. dināmičən, -čna, adj. dynamisch, Cig. (T.), nk.
  69. dināmika, f. nauk o silah, die Dynamik, Cig. (T.); — prim. siloslovje.
  70. dinamīt, m. neka razstrelna tvarina, das Dynamit.
  71. dināst, m. vladar, der Dynast.
  72. dinastı̑ja, f. vladajoča rodovina, die Dynastie.
  73. dínja, f. die Zuckermelone (cucumis melo).
  74. dínjica, f. dem. dinja.
  75. dínjišče, n. das Melonenbeet, Cig.
  76. diplōmən, -mna, adj. Diplom-: diplomni obrazec, das Diplomformular, DZ.
  77. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
  78. dirindàj, -ája, m. = direndaj.
  79. dirjȃłnica, f. die Rennbahn, Cig.
  80. dírjanje, n. das Rennen; der Trab: v d. goniti, im Trab fahren, Levst. (Nauk).
  81. dírjavən, -vna, adj. dirjavna žival, das Laufthier, Šol.
  82. dírniti, dı̑rnem, vb. pf. rühren, afficieren, nk.; — hs.
  83. disciplīna, f. ustrahovanje, die Disciplin.
  84. diskānt, m. der Discant, Cig.; — prim. sopran.
  85. diskōnt, m. die Vergütung bei sofortiger Zahlung einer später fälligen Summe, der Discont, Cel. (Ar.).
  86. diskōntən, -tna, adj. Disconto-, Cel. (Ar.).
  87. distāncija, f. die Distanz, Cig. (T.); — prim. razdalja.
  88. dišavárnica, f. die Parfum-, Gewürz-, Drogueriewarenhandlung, Cig., DZ.
  89. dišȃvən, -vna, adj. wohlriechend, aromatisch, Mur., Cig.
  90. dišavína, f. die Parfumerieware, Jan.
  91. dišavı̑nar, -rja, m. der Parfumeur, Jan.
  92. dišȃvnica, f. das Riechfläschchen, C.; die Würzbüchse, Cig.
  93. dišę́čevina, f. der Riechstoff, Vrtov. (Vin.); das Gewürz, M.
  94. dišę́čina, f. wohlriechende Ware, Gewürz, Jan., Škrinj.
  95. dišę̑činar, m. = dišavar, V.-Cig., Jan.
  96. dišę́čnost, f. der Wohlgeruch, Škrinj.
  97. dı̑šən, -šna, adj. wohlriechend: dišno cvetje, ogr.- C.
  98. dīvan, m. der Divan: 1) turški vladni svet; — 2) turški blazinjak.
  99. dívən, -vna, adj. wunderbar, wunderschön, Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
  100. dividēnd, m. der Dividend, delski d., der Theildividend, Cel. (Ar.); — prim. deljenec.

   8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA