n (901-1.000)

901. nagúbniti, -gȗbnem, vb. pf. runzeln: čelo n., C.
902. naguda, f., Cig., Jan.; pogl. negoda.
903. nagudən, -dna, adj., Cig.; pogl. negoden.
904. nagúgati se, -am se, vb. pf. sich satt schaukeln.
905. nagúliti, -im, vb. pf. 1) anwetzen, ein wenig schinden; — 2) durchprügeln, Cig., M.
906. nagúlja, f. ein Weib mit zerrissenen Kleidern, C.
907. nagȗmpati, -am, vb. pf. abprügeln, Z., C.
908. nagȗncati se, -am se, vb. pf. sich satt schaukeln.
909. nahajalíšče, n. der Fundort, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; nahajališča alpinskih rastlin, LjZv.
910. nahȃjanje, n. das Finden.
911. nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.- M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
912. nahȃjkovati se, -ujem se, vb. pf. des Lustwandelns satt werden, Cig.
913. naháriti, -hȃrim, vb. pf. abprügeln, vzhŠt.- C.
914. nahı̑šje, n. der Dachboden, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.
915. nahı̑toma, adv. schnell, rasch, C., Rib.- Mik.
916. nahı̑troma, adv. schnell, rasch, M.
917. náhiž, m. = nahišje, vzhŠt.; hoditi na nahiž, Pjk. (Črt.).
918. náhižje, n. = nahišje, Prip.- Mik.
919. nahladíti se, -ím se, vb. pf. sich genug abkühlen.
920. nahlapčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. den Knechtdienst satt bekommen, BlKr.- M.
921. nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Vrsno- Erj. (Torb.).
922. nahlíniti, -hlı̑nem, vb. pf. aufdunsen, C.
923. nahlópati se, -pam, -hlǫ́pljem se, vb. pf. sich satt schlürfen, Z.
924. nahmę́ljiti, -hmę̑ljim, vb. pf. mit Hopfen würzen, Jan. (H.).
925. náhod, nahǫ́da (náhoda), m. der Schnupfen; nahod imeti, dobiti; n. (pri konjih in ovcah), der Strengel, Strp.; ( die Erkältung, die Gicht, Koborid- Erj. [Torb.]).
926. náhodast, adj. schnupfenartig, Cig.
927. nahǫ́dən, -dna, adj. 1) Schnupfen-; — 2) mit dem Schnupfen behaftet, verschnupft; ves n. sem.
928. nahóditi se, -hǫ́dim se, vb. pf. 1) sich müde o. satt gehen; — 2) n. se česa, durch Gehen etwas bekommen, C.; n. se smrtne bolezni, Zv.; tudi: n. si bolezen, Glas.
929. náhodnica, f. der Storchschnabel (geranium), Fr.- C.
930. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
931. nahrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. ein wenig hinken, Z.
932. nahrȃmavəc, -vca, m. der ein wenig hinkt, C.
933. nahramováti, -ȗjem, vb. impf. = nahramati, C.
934. nahranı̑təv, -tve, f. die Speisung, die Sättigung, Cig.
935. nahrániti, -im, vb. pf. 1) eine genügende Menge zu essen geben, sättigen, Mur., Cig., ogr.- Let.; — genügend füttern, vzhŠt.; — 2) zusammensparen: n. mnogo denarja, M., Svet. (Rok.).
936. nahŕbtən, -tna, adj. auf der Rückseite befindlich: nahȓbtni odpis (odlok), das Attergat, Cig.
937. nahríbər, adv. bergauf, C.
938. nahŕkati se, -hȓkam, -čem se, vb. pf. sich satt schnarchen.
939. nahŕšiti se, -im se, vb. pf. = nasršiti se, C., Z.
940. nahrúpiti, -im, vb. pf. lärmend überfallen: n. koga, Z.; n. na koga, SlN.
941. nahudíti, -ím, vb. pf. Uebles anthun, Cig., Jan., nk.; (vedomec) človeka raztrga ali mu nahudi kako drugače, LjZv.
942. nahȗkati, -kam, -čem, vb. pf. anhauchen.
943. nahúkəł, -kla, adj. angelaufen: bizmut je šareno nahukel (bunt angelaufen), Erj. (Min.).
944. nahuklína, f. der Anflug vom Hauche ( z. B. am Glase), Z.
945. nahúliti, -hȗlim, vb. pf. ein wenig neigen; n. se, sich ein wenig neigen, bücken, Hal.- C.
946. nahȗskanje, n. die Aufhetzung.
947. nahȗskati, -am, vb. pf. anhetzen, aufhetzen; psa n. na koga; n. koga, da kaj stori.
948. nahústiti, -im, vb. pf. = nahuskati; nahustili so narod na nedolžne ljudi, SlN.
949. nahváliti, -im, vb. pf. 1) genug loben, Z.; nisem ga mogel n., Kr.; — 2) n. se, des Lobens satt werden.
950. naigráti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Spielen zusammenbringen, Cig.; on si je dolgov naigral, er ist durch das Spiel in Schulden gerathen, Met.; — 2) n. se, sich satt spielen.
951. naíhtiti se, -im se, vb. pf. sich satt schluchzen.
952. naimenováti, -ȗjem, vb. pf. benamsen, benennen, Mur., Let., SlN.
953. naískati, -íščem, vb. pf. 1) suchend zusammenbringen, Mur.; — 2) n. se, sich satt suchen.
954. naīvən, -vna, adj. prostoumen, naiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
955. naīvnost, f. die Naivität, Cig. (T.), nk.
956. nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
957. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
958. najāda, f. die Quellnymphe, die Najade.
959. najȃhati se, -ham, -šem se, vb. pf. sich satt reiten.
960. najȃrmnica, f. die Jochwiede (n. jarem z ojesom sklepa), Dol.
961. najáviti, -im, vb. pf. melden, Jan., C.; n. se, sich melden, Cig., Prip.- Mik.; najavi se mimogrede, melde dich im Vorbeigehen an, Cig.
962. nȃjdba, f. die Handlung des Findens, der Fund, Cig., C.; die Auffindung, die Entdeckung, Cig., Jan., nk.; n. Amerike, nk.; n. sv. križa, die Kreuzerfindung, Cig.
963. nȃjdəc, -dca, m. der Finder, der Entdecker, Mur., Cig., Jan.
964. nájdən, -dna, adj. Fund-: nȃjdni list, Cig.
965. nájdenčič, m. = najdenec, C.
966. nájdenəc, -nca, m. das Findelkind.
967. nájdenik, m. = najdenec, Mur., Prip.- Mik.
968. najdenína, f. = najdnina, Cig., Jan.
969. najdenı̑ščnica, f. das Findelhaus, Cig., Jan., nk.
970. nájdenje, n. 1) die Auffindung; — 2) der Befund, Cig. (T.), DZ.; n. poverjevati, den Befund beglaubigen, DZ.
971. nájdenški, adj. Findlings-: n. zavod, Levst. (Nauk).
972. nȃjdež, m. der Fund, Cig.
973. nȃjdič, m. = najdenec, C.
974. najdljìv, -íva, adj. findlich, ausfindbar, Cig., Jan.; ( nam. najdən?).
975. nȃjdnica, f. die Finderin, Cig.
976. nȃjdnik, m. der Finder, der Entdecker, Cig., Jan., C.
977. najdnína, f. der Finderlohn, C., nk.
978. nȃjdščina, f. der Finderlohn, Jan., Cig.
979. naję́čati se, -ím se, vb. pf. sich satt stöhnen, ausstöhnen, Cig.
980. najẹ̀d, -jẹ́da, m. der Anriss (eines Stromes), Cig.
981. najẹ́dati, -am, vb. impf. ad najesti; 1) anfressen; polhi sadje, miši plečeta najedajo; rja železo najeda, der Rost frisst das Eisen an, Cig.; — 2) mit Vorwürfen kränken, Z.; sticheln, Svet. (Rok.).
982. najẹ̑dək, -dka, m. die Ersättigung: v grozdju ni najedka, C.
983. najèm, -ję́ma, ( tudi: nájəm, nájma), m. 1) die Vermiethung, die Miethe, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Nauk), nk.; pogodbe o najmu ali zakupu, Mieth- oder Pachtverträge, DZ.; v n. dati, vermiethen, v n. vzeti, miethen, nk.; v drugi n. dati, in Aftermiethe geben, Jurč.; v najmu imeti, zur Miethe haben, Cig.; polovica poslopij je v najemu (ist vermiethet), Levst. (Nauk); — v najemu biti = najet (dninar) biti, als Tagwerker gedungen sein, LjZv.; šla je v najem delat, Vrt.; — 2) plačilo od najete stvari, Levst. (Nauk); — der Lohn, C.; — 3) das Verdienst, kajk.- Valj. (Rad).
984. naję̑ma, f. das Miethen, die Dingung, C.
985. najẹmáč, m. = najemavec: poslati najemače, ki pridobivajo delavcev, Bes.
986. najẹ̑manje, n. das Miethen, das Dingen; n. stanovanja, težakov.
987. najẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad najeti; miethen; sobe n.; dingen; delavce, težake n.
988. najemáti se, -jémljem se, vb. pf. zur Genüge nehmen: denarjev se n., Z.
989. najẹ̑mavəc, -vca, m. der miethet, dingt: der Miether, der Anwerber, Mur., Cig., Jan., M.
990. najẹ̑mavka, f. die Mietherin, Z.
991. naję̑məc, -mca, m. der Miether, Cig., Jan.; najemci, die Miethleute, Cig.
992. naję́mən, -mna, adj. 1) Mieth-, Cig.; aufgenommen, gemiethet: n. delavec, hlapec, Dalm.; naję̑mni voznik, der Lohnkutscher, Cig.; — 2) miethbar, Cig.; — 3) = zaslužen, verdienstlich, kajk.- C.; ( prim. najem 3)).
993. naję̑mka, f. die Mietherin, Z.
994. najemljìv, -íva, adj. 1) miethbar, Cig.; pogl. najemen 2); — 2) verdienstlich, Mur., C.
995. naję̑mnica, f. 1) die gedungene Lohnarbeiterin, die Taglöhnerin, Mur., Cig., Jan.; — 2) = najemka, Jan.
996. naję̑mnik, m. 1) der gedungene Lohnarbeiter, der Taglöhner, der Miethling; najemniki, die Arbeitsleute, Cig.; die provisorisch aufgenommenen Grubenarbeiter, Idrija- Frey. (Rok.); — der Söldner, Cig. (T.); — 2) = najemec, Cig., Jan.
997. najemnína, f. der Miethzins, das Miethgeld, Cig., Jan., DZ.
998. najemodȃvəc, -vca, m. der Vermiether, Cig.
999. naję̑moma, adv. miethweise, Jan., C.
1000. naję̑mstvọ, n. das Gedinge, Jarn.; das Miethsystem, Z.

   401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani