Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (8.801-8.900)

dávščina, f. die Abgabe, Jan., Cig. (T.); javna davščina, DZ.; po davščine (Giebigkeiten) so hodili grajski župani in pisarji, LjZv.
debelȃčnica, f. = koruznica, M.
debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit ( min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.- C.
debelı̑nka, f. die Dickpfirsich, C.
debeljȃnka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
debeljénje, n. 1) das Mästen, Cig.; — 2) das Reducieren, Cel. (Ar.).
dę́bəłn, -łna, adj. Schaft-, Stamm-, Cig.
debę̑łnica, f. = pustna nedelja, Tolm.- Erj. (Torb.).
debelokljùn, -kljúna, m., pl. debelokljuni, die Dickschnäbel, die Kegelschnäbler, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
debelokljúnast, adj. dickschnäbelig, Cig.
debelokǫ́stən, -tna, adj. dickknochig, Mur., Cig., Jan.
debelokǫ́stnost, f. die Dickbeinigkeit, Mur.
debelokǫ́žən, -žna, adj. dickhäutig, Cig., Jan.
debelolíčən, -čna, adj. dickwangig, bausbäckig.
debelolı̑čnica, f. die Dickwangige, M.
debelolı̑čnik, m. der Dickwangige, der Bausback, Cig., M.
debelolı̑stnica, f. die Fettpflanze, pl. -ce (crassulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
debelonítən, -tna, adj. grobfädig, Cig.
debelonòg, -nǫ́ga, adj. dickfüßig, Jan.
debelonòs, -nǫ́sa, adj. dicknasig, Jan.
debeloprę̑dnica, f. die Vorspinnmaschine, Cig.
debelorı̑tnik, m. ein Mann mit großen Hinterbacken, Notr.- M.
debelorùn, -rúna, adj. mit grobem Vlies, Cig.
debelostrǫ́čnat, adj. dickhülsig, Cig.
debelótən, -tna, adj. die Dicke betreffend, V.-Cig.
debelotrẹbúšən, -šna, adj. dickwanstig, SlN.
debelotrẹbȗšnik, m. der Dickbauch, Bes.
debelovẹ́jnat, adj. dickästig, Cig.
debelovółnat, adj. grobwollig, Cig.
debelovrátən, -tna, adj. dickhalsig, Cig., Jan.
debelovrȃtnež, m. der Dickhals, Cig.
debelovrȃtnik, m. der Dickhals, Jan.
debelozŕnat, adj. grobkörnig, Jan.; debelozrnata koruza se zove debeljača, Slovan.
debeložíłnat, adj. großäderig, Cig.
debelȗn, m. = debeluh, C.
debelȗnəc, -nca, m. dem. debelun, C.; n. pr. debel otrok, vzhŠt.
debelúšən, -šna, adj. dickleibig, SlN.- C.
decimālən, -lna, adj. Decimal-, Cig. (T.); decimalno število, Cel. (Ar.).
dẹčı̑nji, adj. 1) den Kindern gehörig, C.; — 2) Kinder-, C.
dẹčı̑nski, adj. 1) = dečinji 1): d. penezi, Pupillengelder, C.; — 2) kindisch, Mur., Cig. (T.); pustne veselice so bile izprva dečinska, kesneje razuzdana radost, Navr. (Let.).
dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
dẹ̑dičinja, f. = dedična, Šol.
dẹ̑dična, f. die Erbin, Cig., Jan.; tudi: stsl.
dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.
dẹdinolǫ̑vəc, -vca, m. der Erbschleicher, Cig., Jan.
dẹdinolǫ̑vstvọ, n. die Erbschleicherei, Cig., Slc.
dẹ́dinski, adj. Erbschafts-, Erb-, Cig., Jan., C.; dedinska tožba, die Erbschaftsklage, Cig.; dedinska pogodba, der Erbvertrag, Cig., Jan.; dedinski zapustnik, der Erblasser, C.; dedinska država, das Erbreich, Jes.
dẹ́dinstvọ, n. = dediščina, die Erbschaft, M., Z., Zora.
dẹ̑diščina, f. das Erbe, die Erbschaft, Pohl., Mur. (dedščina), Cig., Jan., C., nk.; prim. Cv. IX. 5.
dẹ̑dnica, f. = dedična, Cig.
dẹ̑dnik, m. 1) = dedič, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Zb. sp.); — 2) der Herrenpilz (boletus edulis), Rihenberk- Erj. (Torb.).
dẹ̑dniški, adj. = dediški, DZ.
dẹdnodáčən, -čna, adj. Erbzins-: dednodačno zemljišče, Cig.
dẹdnodežę̑łən, -łna, adj. erbländisch, Jan.; tudi: -žéłən.
dednodežę̑łski, adj. erbländisch, Cig.; tudi: -žéłski.
dẹdnolástən, -stna, adj. erbeigen, Jan.
dẹdnoprávən, -vna, adj. erbrechtlich, Cig., Jan.
dẹdnozakúpən, -pna, adj. Erbpacht-: dednozakupna pogodba, Cig., Jan.
dednozavę́zən, -zna, adj. erbverbrüdert, Cig., Jan.
dẹ̑dovanje, n. das Erben; ostaline pridejo na dedovanje, bei den Verlassenschaften tritt der Erbanfall ein, Levst. (Pril.).
dẹdovína, f. 1) = dedina, Jan., Šol., C.; — 2) = bodeča neža, BlKr.
dẹ́dščina, f., pogl. dediščina.
deduktīvən, -vna, adj. deductiv, Deductions-, Cig. (T.).
deficiēnt, m. zaradi bolehnosti za službo nesposoben duhovnik, der Deficient.
definīcija, f. die Definition, Cig. (T.); — prim. opredelba.
degȃnje, n. 1) das Schleudern, Cig.; — 2) die Disputation, ogr.- C.
dę̑gmanje, n. der Zank, vzhŠt.- C.
dę́gniti, dę̑gnem, vb. pf. Strahlen werfen: danes je oblačno, le redko solnce skozi oblake degne, — malo je solnce degnilo, pa se zopet hitro za megle skrilo, ob Muri in Ščavnici, Trst. (Let. 1875, 85.).
dəhlína, f. der Niederschlag vom Hauche ( z. B. auf Glas), (dahlina) Cig.
dəhníti, dáhnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga; — = dihniti, einen Athemzug thun; človek dahne v eni uri 1150 krat, Kast. (N. c.); — 2) intr. Dahnejo mu sanje v trudno glavo, Levst. (Zb. sp.); — 3) einen (üblen) Geruch von sich geben, riechen: po vinu d., Cig.; meso že dahne, Z., jvzhŠt.
dəhtẹ̑nje, n. heftiges Verlangen: d. po čem, Bes.- C.
dẹjáłẹn, -łna, adj. activ, DZ., nk.
dẹjalína, f. die Verhexung: na dejalini biti, verhext, verschrieen sein, ogr.- Mik., C.
dẹjáłnost, f. die Thätigkeit, die Activität, DZ.
dejáłnostən, -stna, adj. Activitäts-: dejalnostni priklad, die Activitätszulage, DZ.
dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.
dẹjȃnski, adj. 1) thatsächlich; dejanska služba (v vojski), der Präsenzdienst, Levst. (Nauk); — 2) praktisch, dejansko vodilo, praktischer Grundsatz, Cig.
dẹjȃnstvən, -tvəna, adj. 1) handelnd, thätig: romanopisci imajo navado, da naposled razodeno sleherne dejanstvene osobe osodo, Let.; — 2) factisch, Cig. (T.).
dẹjȃnstvọ, n. 1) die Praxis, Jan.; — 2) das Factum, die Thatsache, Cig. (T.), Žnid.
dẹjávən, -vna, adj. thätig, activ, Cig.; — wirksam, Jan.; — prim. dejalen.
dẹjávnost, f. die Thätigkeit, Cig., Jan., C., Zora; — die Praktik, Cig.; — prim. dejalnost.
dẹ̑jstvən, -tvəna, adj. wirksam, Cig. (T.); — stsl.
dẹ̑jstvənost, f. die Wirksamkeit, Cig. (T.).
dekādičən, -čna, adj. dekadisch, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
dekagōn, m. deseterokotnik, das Dekagon, Cig. (T.).
dekȃn, m. der Decan (an der Universität); — der Dechant.
dekanı̑ja, f. die Dechantei, das Decanat.
dekȃnstvọ, n. die Decanswürde; — die Dechantswürde.
deklamovȃnje, n. das Declamieren, nk.
dẹklı̑čina, f. = deklička, ogr.- C., Let.
dẹklı̑čnik, m. der Mädchenjäger, Cig.
dẹklína, f. größeres Mädchen, Cig., M.; = dekle, Mur., Jan., vzhŠt.; die Jungfrau, Štrek.
dẹklı̑nče, -eta, n. dem. deklina; das Mädchen, Mur., C.
dẹklínica, f. dem. deklina, Mur., Cig., Jan., Slom.
dẹklı̑nji, adj. Mädchen-, Mur.
dẹklı̑nski, adj. Mädchen-, mädchenhaft, Mur.
dẹklı̑nstvọ, n. das Mädchenalter, Mur., Cig., Jan.; der Mädchenstand, die Jungferschaft, Mur., ogr.- C.
dẹklovȃnje, n. der Magddienst, Cig.
dẹlȃłnica, f. = delavnica, nk.
dẹ́lanje, n. das Arbeiten; — das Machen, das Schaffen, das Verfertigen; delanje cest, der Straßenbau, Cig.; leseno delanje, der Holzbau, V.-Cig.; delanje pojmov, das Begriffebilden, Cig. (T.); — die Handlungsweise, Cig.

8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA