Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (8.701-8.800)

  1. 1. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. aufkreischen, C.; mucksen, C.; — prim. 1. cvrkniti in čmrkniti.
  2. 2. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. ansengen, zusammenschrumpfen machen; čvrknjeni lasje, čvrknjeno listje, C., — pogl. 2. cvrkniti.
  3. čvrkútanje, n. das Gezwitscher: č. ptic, Mik., Jan.
  4. čvrlínkati, -am, vb. impf. zwitschern, C., Z.
  5. čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
  6. dáčən, -čna, adj. Steuer-, Cig., Jan.
  7. dáčevnik, m. = dačnik, SlN.
  8. dȃčnik, m. der Steuereinnehmer, C.
  9. dahlína, f., Cig.; pogl. dehlina.
  10. dáhniti, -nem, vb. pf., pogl. dehniti.
  11. dahovína, f. v pravljicah: kača od človeške matere rojena, Kras- Kres V. 212.
  12. dajáłən, -łna, adj. dajalni sklon, padež, der Dativ, Cig.
  13. dajȃłnik, m. der Dativ, Levst. (Sl. Spr.).
  14. dajȃnje, n. das Geben; drugo d., sonstige Abgaben, Levst. (Pril.); die Verleihung, die Ertheilung, Cig.
  15. dalanji, adj. = dalečnji, Mik.
  16. dálečən, -čna, adj. = dalečnji, C., Danj. (Posv. p.); dalę́čen človek, jvzhŠt.
  17. dalečína, f. = dalja, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  18. dálečnji, adj. entfernt, Rez.- Baud.; d. pot, weiter Weg, weite Reise, dalečnji ljudje, Leute von ferneher, C., Z.; človek iz dalečnjega, C.
  19. dalekovídən, -dna, adj. fernsichtig, Jan., Sen. (Fiz.).
  20. dalekovídnost, f. die Fernsichtigkeit, Erj. (Som.).
  21. dálešnji, adj. = dalečnji, Mik.; dalešnji poti, SlN.
  22. dáljən, -ljna, adj. weit, fern; iz daljnih dežel, Dalm.; v njeno poštenje je veroval tudi v spominu na njo iz daljnega, Jurč.; daljna pot, jvzhŠt.
  23. dȃlješnji, adj. der weitere, der entferntere, SlGor.- C.; ( opp. bližešnji).
  24. daljína, f. die Entfernung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Strecke, Cig. (T.); — die Ferne, Cig.
  25. dȃljnji, adj. 1) weiter, entfernter: smo si daljnji, bližnji svoji, wir sind weitläufig, nahe verwandt, Cig.; — 2) weiter, weiter folgend: odlog dati k daljnjemu živenju, Kast. (N. c.); daljnje postopanje, das weitere Verfahren, DZ.; po daljnjem premišljevanju se mi zdi, nach weiterem Nachdenken, Cv.
  26. daljnoglèd, -glę́da, m. das Teleskop, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  27. daljnoglę́dən, -dna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
  28. daljnopìs, -písa, m. der Telegraph, Cig., Jan.
  29. daljnopísən, -sna, adj. Telegraphen-, telegraphisch, Cig., Jan.
  30. daljnopı̑sje, n. die Telegraphie, Cig., Jan.
  31. dáljnost, f. die Entlegenheit, Cig., Jan.
  32. daljnovìd, -vída, m. = daljnogled, Cig., Jan.
  33. daljnovídən, -dna, adj. weitsichtig, Cig. (T.).
  34. daljnovídnost, f. die Weitsichtigkeit, Cig.
  35. dȃljšanje, n. das Verlängern.
  36. dȃljšnji, adj. der weitere: prosti bodo vsakega daljšnjega davka, sollen nicht weiter besteuert werden, DZ.; v daljšnjo porabo, DZ.
  37. damascēn, m. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
  38. damaščȃnka, f. die Damascenerklinge, Cig., Jan.
  39. damaščȃnski, adj. Damascener-, Cig.
  40. 1. dȃmnica, f. zadnja deščica pri čebelnem panju, končnica, Bolc- Erj. (Torb.); — nam. dannica; prim. dana.
  41. 2. dȃmnica, f. das Damenbrett, Cig., Jan.
  42. dȃmnik, m. der Damenstein beim Damenspiel, Cig.
  43. dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz- Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
  44. dȃn, -ı̑, f. der Tribut, Cig. (T.), SlN.- C.; dani podvržen, tributpflichtig, Cig. (T.); — hs.
  45. dána, f. das Bodenbrett: sodar dela doge ino dane, Hip. (Orb.); = deščica iz dna kakršne koli lesene posode, pl. dane = dno, Vrsno- Erj. (Torb.).
  46. danaj, m. das Lied, ogr.- C.
  47. danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.- C., Valj. (Rad).
  48. danas, adv., Mur., Cig.; pogl. danes.
  49. danaskaj, adv., Krelj, C.; pogl. danes; — prim. hs. danaska.
  50. danášnji, adj. heutig; današnji dan, der heutige Tag; dan današnji, heutzutage.
  51. dánce, n. dem. dno, Valj. (Rad).
  52. dȃnəc, -nca, m. dem. dan, Skal.; der liebe Tag, Mik.
  53. dȃnək, -nka, m. dem. dan, Valj. (Rad).
  54. dánəs, adv. heute; dan danes, heutzutage; danes teden, heute über acht Tage; — prim. denes.
  55. danę́ža, f. neka hruška, Biljana- Erj. (Torb.).
  56. 1. daníca, f. der Morgenstern.
  57. 2. dȃnica, f. = danka, pri Celju- C.
  58. daníčica, f. dem. 1. danica.
  59. daníšče, n. der Raum, wo man sich bei Tage aufhält, der Tagraum: danišča in nočišča, Levst. (Pril.).
  60. daníti se, -ní se, vb. impf. tagen: dani se, der Tag bricht an.
  61. dȃnj, f. = dan, f., Vrt., SlN.
  62. dánje, * n. 1) die Gabe, Cig.; — 2) die Steuer, C.
  63. dȃnjko, -ka, m. zehentfreier Grundhold, Mur., C.; — prim. danjščak.
  64. dȃnjski, adj. zehentfrei, Mur., C., Danj., Mik.
  65. dȃnjščak, m. 1) der zehentfreie Grundhold, Mur., Jan., C., Z.; — 2) der zehentfreie Grund, ein zehentfreier Weingarten, Mur., Št.- C.
  66. dánka, f. 1) der Mastdarm, Dict., Mur., Cig., Erj. (Som.); — 2) die Großwurst ("Blunze"), C., M., jvzhŠt.; — 3) psovka požrešnemu človeku, M., jvzhŠt.; o debelem otroku, C.
  67. danováti, -ȗjem, vb. impf. den Tag zubringen, C.
  68. dánsi, adv., Jan., M., pogl. danes.
  69. darávno, conj. = dasi, C.
  70. daríłən, -łna, adj. Schenkungs-, Jan.; — Opfer-, Cig., Jan.
  71. darı̑łnica, f. 1) das Opfergefäß, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, DZ.
  72. darı̑łnik, m. 1) der Opferaltar, der Opfertisch, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, M.
  73. darína, f. die Gabe, Mur.; das Opfer: na darino se shajati, Ravn.; pl. darine, das Opfermahl, V.-Cig.
  74. darı̑tən, -tna, adj. = daritven, Cig.
  75. darı̑tvən, -tvəna, adj. Opfer-: daritveni kamen, Let.
  76. darovȃłnica, f. das Opferhaus, Jan.
  77. darovȃłnik, m. der Altar, C.
  78. darovȃnje, n. 1) das Schenken, die Schenkung; — 2) das Opfern, die Aufopferung: — das Offertorium (als ein Theil der Messe): pred darovanjem, po darovanju.
  79. darovítən, -tna, adj. = darovit 1) Guts., Jarn., Cig., Jan.; najdarovitnejši dobrotnik, Guts. (Res.).
  80. darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.- Valj. (Rad).
  81. darovníca, f. die Geberin, die Spenderin, Mur.; darovnica vseh milosti, Bas.
  82. darovník, m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.- Svet. (Rok.), vzhŠt.- C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C.
  83. darovnína, f. der Opfergang bei kirchlichen Feierlichkeiten, Slom.
  84. darǫ̑vščina, f. die Gratification, Cig. (T.).
  85. dávanje, n. = dajanje, vzhŠt., ogr.
  86. dávčən, -čna, adj. Steuer-; davčni urad, das Steueramt, davčna občina, die Steuergemeinde, Levst. (Nauk), nk.
  87. dávən, -vna, adj. längstvergangen, Cig., Jan., nk.; v davnih časih, C.; iz davna = zdavnaj, Trub.- Mik.; = iz davnega, Hal., C.
  88. dávẹšnji, adj. 1) = davišnji, Mur., C., BlKr.; davešnja noč, vergangene Nacht, C.
  89. dávinji, adj. = davišnji: davinje mleko, Krn, Lašče- Erj. (Torb.).
  90. dávišnji, adj. von heute früh: davišnje mleko, Cig., Jan., M., Št.; od davišnjega jutra, von heute früh, Mik.
  91. davkovȃnje, n. die Steuerleistung, Cig. (T.).
  92. dávkovən, -vna, adj. = davčen: davkovni uradi, DZ.
  93. dávljenje, n. das Würgen.
  94. dávnaj, adv. od davnaj, Cig., pogl. oddavnaj.
  95. davnína, f. das graue Alterthum, Cig. (T.).
  96. dávnji, adj. 1) = davišnji, C.; davnje mleko, Gor.; — 2) = daven: od davnja = zdavnaj, Habd.- Mik.; z davnja, ogr.- M.
  97. dávnọ, adv. längst, Mur., Cig., Jan., nk.; že davno je tega, es ist schon lange her, ni še davno tega, es ist noch nicht lange her, Cig.
  98. davnopìs, -písa, m. die Palaeographie, Navr. (Kop. sp.).
  99. dávnost, f. die längstverflossene Zeit, die graue Vorzeit, Cig., M.
  100. davnovẹ́kost, f. = davnost, SlN., Zora.

   8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA