Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (8.601-8.700)

  1. črnožȏłt, adj. schwarzgelb, Cig., Jan.
  2. črnúga, f. = črnoga, Z., kajk.- Valj. (Rad).
  3. črnúgəlj, -glja, m. = črnogelj, C.
  4. črnúh, m. der Schwarze, der Neger ( zaničlj.), ZgD.; — der Schwarzflügler, der Schwarzkäfer, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  5. črnúha, ** f. der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Cig., C., Tuš. (B.).
  6. črpȃnje, n. das Schöpfen, Cig.
  7. čŕstən, -tna, adj. = črstev, Savinska dol.
  8. črtáłən, -łna, adj. Reiß-: črtalno orodje, das Reißzeug, Zeichenrequisiten, Cig., C., Levst. (Močv.).
  9. črtȃłnik, m. die Reißfeder, Cig.; der Schreibegriffel, C.
  10. črtanína, f. die Zeichnung, DZ.
  11. čŕtanje, n. 1) das Ritzen: č. smrek, da bi se smola iz njih cedila, der Harzriss, Cig.; — 2) das Zeichnen: č. po modelu, das Modellzeichnen, Cig. (T.).
  12. črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).
  13. črtę́žən, -žna, adj. hasserfüllt, Dol.- Erj. (Torb.).
  14. 1. čȓtnik, m. der Reißstift, Cig.; svinčeni č., das Reißblei, Cig.; rdeči č., der Rothstift, DZ.; risarski č., der Zeichenstift, Cig., DZ.; — der Griffel, Jan., Šol., DZ.
  15. 2. čȓtnik, m. der Hasser: č. istine, SlN.
  16. črvȃdina, f. = črvad, Jan.
  17. črvę̑nəc, -nca, m. neka trta: rother, wälscher Tharand, rother Trollinger, Trumm.
  18. črvę̑nka, f. der Gänsefuß (chenopodium), Medv. (Rok.).
  19. črvíčenje, n. das Bauchgrimmen, Cig.
  20. črvína, f. 1) der Wurmstich, das Wurmloch, V.-Cig.; — 2) der Wurm: človek je ješča črvina, C.; — das Gewürm, Cig.
  21. črvı̑njak, m. das Wurmkraut, der Rainfarn (tanacetum vulgare), Cig., M.
  22. črvı̑nka, f. die Möhringie (Moehringia), C., Medv. (Rok.).
  23. črvı̑vnik, m. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Erj. (Rok.).
  24. črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
  25. črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.
  26. črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.
  27. črvovẹ́dən, -dna, adj. = črvojeden, Gor.
  28. čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.- Valj. (Rad).
  29. čubı̑nklja, f. = ščurek, die Küchenschabe (blatta orientalis), Polj.
  30. čȗčkanje, n. das "Lichteln"; prim. čučkati.
  31. čúčniti, čȗčnem, vb. pf. niederhocken, Cig., C.
  32. čudánja, f. eine unsaubere Person, (čudaja) C.
  33. čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.
  34. čudénje, n. das Staunen, die Verwunderung; iz Jeruzalema, kjer je bilo toliko čudenja nad njim, je Jezus nazaj šel v Nazaret, Ravn.
  35. čudesnják, m. = čudak, Cig. (T.).
  36. čȗdežən, -žna, adj. wunderbar; čudežna prigodba.
  37. čȗdežnik, m. der Wunderthäter, Guts., V.-Cig., Jan., Cv.
  38. čȗdežnost, f. die Wunderbarkeit, Mur.
  39. čȗdnik, m. = čudak, Str.
  40. čudnolìk, -líka, adj. grotesk, Cig. (T.).
  41. čúdnost, f. die Wunderbarkeit; — die Wunderlichkeit.
  42. čudodẹ́łən, -łna, adj. wunderthätig, Mur., Cig., Jan., nk.
  43. čudodẹ̑łnica, f. die Wunderthäterin, Cig., Jan.
  44. čudodẹ̑łnik, m. der Wunderthäter, Cig., Jan., nk.
  45. čudodẹ́łnost, f. die Wunderthätigkeit, Cig.; praprotna č., Navr. (Let.).
  46. čudoslǫ́vən, -vna, adj. thaumatologisch, Cig.
  47. čudotvǫ́rən, -rna, adj. wunderthätig, M., nk.; čudotvorna moč, Navr. (Let.).
  48. čudotvǫ́rnost, f. die Wunderthätigkeit, nk.
  49. čúdovanje, n. die Verwunderung, Habd.; čudovanja vredno, ogr.
  50. čudovítən, -tna, adj. = čudovit.
  51. čudovítnost, f. = čudovitost.
  52. čȗferna, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  53. 1. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. beim Schmoren eingehen, Cig.; — nachgeben: zob čuhne, der Zahnschmerz gibt nach, Fr.- C.
  54. 2. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.- C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.
  55. čuję́čən, -čna, adj. = čujen 1), Cig.
  56. čújən, -jna, adj. 1) wachsam, Jan.; — 2) feinhörig: čujno uho, C.; čujen sluh, feines Gehör, SlN.
  57. čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.- Valj. (Rad).
  58. čújnost, f. die Wachsamkeit, C.
  59. čȗmnata, f. die Kammer, Cig., Jan.; bes. eine Kammer zur Aufbewahrung der wertvollsten Gegenstände, Mur.; — das Schlafgemach, Pohl., Cig., DZ.; — prim. srlat. caminata, stvn. chaminata, Mik. (Et.).
  60. čȗmnatica, f. dem. čumnata, das Kämmerlein, Cig., Jan.
  61. čúna, f. ein großes Schwein, SlGor.
  62. čȗnj, m. der Kegel, Jan., Cig. (T.); — hs.; prim. lat. conus, it. cono, zono.
  63. čúnja, f. das Schwein, C.
  64. čȗnjast, adj. kegelförmig, Cig. (T.).
  65. čȗnjək, -njka, m. schwarzes männliches Schwein, C.
  66. čȗnjka, f. dem. čunja, C.
  67. čúnjoga, f. weibliches Schwein, C.
  68. čȗnka, f. 1) das Schweinchen, C., Št.; — 2) der Tintenklecks, C.; — prim. čunjka.
  69. čȗnta, f. = čonta, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  70. čúrən, -rna, m. = muren, C.; — prim. čurek.
  71. čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.
  72. 1. čȗtən, -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
  73. 2. čútən, -tna, adj. = čutan, wachsam: čuten pes, Levst. (M.).
  74. čuténje, n. das Empfinden.
  75. čutíłən, -łna, adj. zu den Sinnesorganen gehörig: čutilni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
  76. čȗtnica, f. = živec, der Nerv, Cig., Jan., nk.
  77. čȗtničən, -čna, adj. Nerven-, Cig.
  78. čȗtnik, m. der Empfindungsnerv, Cig. (T.).
  79. čȗtniški, adj. Nerven-, Cig., Jan.; čutniška bolezen, das Nervenfieber, Vest.
  80. čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
  81. čȗtnost, f. 1) notranji pojavi, — katerih središče in vir so čuti, oziroma čutila, Lampe (D.); die Sinnlichkeit, Cig. (T.); — 2) čútnost, die Fühlbarkeit; — 3) = čutljivost 1), Cig., Jan.
  82. čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.
  83. čuvȃjkinja, f. = čuvajka, C.
  84. čuvȃjnica, f. das Wächterhaus, DZ., SlN.
  85. čuvȃjščnica, f. die Wachtstube, Cig., Jan.; — der Wachtthurm, Mur., Cig.; — das Wachthaus, Ravn.
  86. čuváłən, -łna, adj. Aufsichts-, Wacht-: čuvalno osobje, das Aufsichtspersonale, DZ.
  87. čuvȃłnica, f. 1) = čuvajnica, Cig.; — 2) ladja čuvalnica = čuvalna ladja, Let.
  88. čúvanəc, -nca, m. der behütet, bewacht wird, LjZv.
  89. čúvanje, n. 1) das Wachen, Trub. (Post.); — 2) die Obhut, die Bewachung, Cig.
  90. čuvárnica, f. die Wachtstube, Habd., Z.; — das Wachthaus: pod Gorjanci postavila je vlada vojarnice in čuvarnice, LjZv.
  91. čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.- Valj. (Rad).
  92. čȗvstvən, -stvəna, adj. gefühlvoll, Cig. (T.).
  93. čȗvstvənost, f. das Gefühlsvermögen, die Gefühlsseite der Seele, Cig. (T.).
  94. čuvstvovȃnje, n. das Fühlen, Cig. (T.); č. in mišljenje, das Fühlen und Denken, Zv.
  95. čvȃnj, m. der Säufer, C.; — prim. stsl. čvanъ, der Krug.
  96. čvánja, f. die Säuferin, C.
  97. čvę̑nka, f. človek, ki rad čvenka, Z., Glas.
  98. čvenkáti, -ȃm, vb. impf. = čvekati, Z., C.
  99. čvetę̑rnik, m. = četvernik, die Vorspanndeichsel, Gor.
  100. čvę́žən, -žna, m. = čivežen, Gor.

   8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA