Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (8.401-8.500)
-
čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.- C., ogr.- C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.- M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.
-
čǫ̑nklja, f. ein verstümmeltes Glied, C.
-
čǫ́nkljav, adj. verstümmelt, ogr.- M., C.
-
čǫ̑nta, f. der Knochen, vzhŠt., ogr.- C.; — iz madž.
-
čontíka, f. das Beinholz (ligustrum vulgare), C.; — prim. kostenika.
-
čopljȃnje, n. das Plätschern: č. po vodi, Jurč.
-
čoprȗn, m. der Schopf, die Schopfhaare, Hal.- C.
-
čovı̑nək, -nka, m. 1) der Kauz, Cig.; — 2) eine Art Vogelpfeife (brezov lub med dvema klinčkoma), die Klutter, V.-Cig.; s čovinkom sove klicati, jvzhŠt.
-
čovíniti, -ı̑nim, vb. impf. schreien, wie die Eule: sova čovini, Hip. (Rok.).
-
čovı̑nkati, -am, vb. impf. na čovinek piskati, Z.
-
črbolı̑nka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
-
črčȃnje, n. das Gezirpe; — das Geprassel, Cig.
-
črčȃnka, f. die Klapper, Mur.
-
črẹdı̑nka, f. die Koppel: gospodarstvo na čredinke, die Koppelwirtschaft, Z.- Cig.
-
črẹdı̑nstvọ, n. die Koppelwirtschaft, Cig.
-
črẹ́dnica, f. črednikova žena, Valj. (Rad).
-
črẹ́dnik, m. der Gemeindehirt; kriči, kakor črednik, vzhŠt.; — der Schäfer, Jan., BlKr.
-
črẹ̑domašnji, adj. periodisch, C.
-
črẹ̑n, m. das Heft (eines Messers, einer Gabel etc.), der Stiel, C.
-
črẹnję̑, f. pl. das Messerheft, ogr.- Cv.
-
črèns, -énsa, m. = črensa, Valj. (Rad).
-
črę̑nsa, f. = čremsa, Mur., Mik.
-
črẹpánja, ** f. = črepina, Mur., Danj.- Mik.; (črpanja) ogr.- Valj. (Rad).
-
črẹpína, f. 1) die Scherbe; = lončena posoda ( zaničlj.); — 2) die Hirnschale, Erj. (Ž.); der Schädel; udariti koga po črepini.
-
črepínast, adj. scherbenartig, Cig.
-
črepínja, f. 1) = črepina 1), Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; črepinje počediti, das Geschirr reinigen, Zv.; — 2) = črepina 2), M.
-
črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
-
črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
-
črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
-
črẹ̑pnja, f. = črepina 1), Cig., C.; — der Tiegel, ogr.- C.; prstena, skledi podobna posoda, pod katero se navadno peče pogača, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
-
črẹpnję̑n, adj. = lončen, ogr.- M., C.
-
črẹpnjı̑čka, f. das Scherbchen, ogr.- Valj. (Rad).
-
črẹpǫ̑n, m. großer Topf, C., Z.
-
črepúnja, f. die Scherbe, Dol.
-
črẹslę̑n, adj. Loh-: čreslena kislina, die Gerbsäure, Cig. (T.).
-
črẹsleníca, f. 1) die Lohbrühe, Cig., C., Vrt.
-
črẹslı̑nka, f. = čreslo 1), Dol.
-
črẹslovína, f. der Gerbestoff, Cig. (T.).
-
črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.- Lašče- Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
-
črẹšnják, m. črešnjam podoben fižol, C.
-
črẹšnjaríca, f. neka breskev: die Kirschenpfirsich, C.
-
črẹšnjejẹ̑łəc, -łca, m. der Kirschen isst, Mik.
-
črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.
-
črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
-
črẹ́šnjevica, f. das Kirschwasser, Jan.
-
črẹ́šnjevina, f. das Kirschbaumholz.
-
črẹ́šnjevka, f. 1) die Kirschenfliege (tripeta cerasi), Erj. (Z.); — 2) neki fižol, C.
-
črẹ̑šnjica, f. dem. črešnja; kurja č., das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
-
črẹtína, f. = čreta, C.
-
črẹ̑tnik, m. = čreta, C.
-
črẹ̑vən, -vna, adj. = črevesen, Cig., Jan.
-
črevę̑sən, -sna, adj. Darm-; črevesna vnetica, die Gedärmentzündung, Cig.
-
črẹ̑vnica, f. das Darmbein, Erj. (Som.).
-
črẹzdánji, adj. den Tag über stattfindend, C.
-
črẹzdánski, adj. = črezdanji, M.
-
črẹzjútrnji, adj. übermorgig, BlKr.- LjZv. IV. 747.
-
črẹzmę́rən, -rna, adj. maßlos, Jan., Cig. (T.), nk.
-
črẹznatúrən, -rna, adj. übernatürlich.
-
črẹznavádən, -dna, adj. außerordentlich, C., M.; čreznavadna olepšava cerkve, Cv.
-
črẹznẹmočeváti, -ȗjem, vb. impf. in Fraß und Völlerei leben (čreznemčevati, Mur.).
-
črẹznẹ̑močnost, f. das Uebermaß, C.; — č. v jedi in pijači, Fraß und Völlerei, C.; (čreznemčnost, Mur.).
-
črẹzpolovíčən, -čna, adj. mehr als die Hälfte betragend, Jan.
-
črẹzrȃmnica, f. der Trag-, der Achselgurt, C., Z.
-
čŕhniti, čȓhnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; niti črhnil ni, ni besedice črhnil.
-
čȓknja, f. = črka, C.; — = vejica, der Beistrich, Mur.
-
črkolı̑łnica, f. die Schriftgießerei, Cig., Jan.
-
čŕkovən, -vna, adj. Buchstaben-, nk.
-
črlı̑n, m. "neka ptica, ki se tako nekam glasi", Kras- Erj. (Torb.).
-
črljèn, -éna, adj. roth, Habd., Guts., Mik., (-len), kajk.- Valj. (Rad).
-
črlję̑nəc, -nca, m. 1) die Schamröthe: črljenec me oblije, C.; — 2) die Zwiebel, Habd., Cig.; črlę́nəc, Valj. (Rad).
-
črljenẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, kajk.- C.
-
črljenína, f. die Röthe, rothe Schminke, Habd.
-
črlję̑nka, f. schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., C.; hostna č., die Zaunrübe (bryonia dioica), Cig., ogr.- C.
-
črmljèn, adj. = črlen, C.
-
črmnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj. roth, (črnel, črnjel), Zilj.- Jarn. (Rok.), Rez.- C.; Moja ličica so bleda, Tvoja pa črnela ( nam. črmnela), Npes.-Schein.
-
črmnẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, (črnelec) Ip.- Erj. (Torb.).
-
črmnẹ̑łka, f. 1) = rdečerepka, podgorelec, der Gartenrothschwanz (sylvia phoenicurus), (črnelka) C.; — 2) neko jabolko, (črnelka) Šebrelje- Erj. (Torb.); — neka hruška, (črnelka) Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
-
črmníca, f. 1) der Milzbrand, Levst. (Nauk), (črnica) Nov.; — 2) der Frieselausschlag, (črnica) Notr.- SlN.
-
črmnják, m. der Eierdotter, (črnjak) Alas., Kras, Ip., Koborid- Erj. (Torb.), GBrda.
-
črmnoòk, -ǫ́ka, m. neka riba: = črmnooka, Bohinj- Erj. (Rok.).
-
črmnoǫ́ka, f. die Plötze (leuciscus rutilus), (črnooka) V.-Cig.; "črnovka", Frey. (F.).
-
čȓn, m. 1) = oteklina, bula, BlKr., DSv.; — 2) der Getreidebrand: Cig.; — = smod, die Traubensenge, vzhŠt.- C.; — prim. črm.
-
čȓn, -ı̑, f. die Schwärze, Jan.; angleška č., das Englisch-Schwarz, DZ.; — der Mohr ( chem.), Cig. (T.).
-
čŕn, adj. schwarz; v črno oblečen, schwarzgekleidet, in Trauerkleidern; — črno se mi dela pred očmi, ich verliere die Besinnung; — vse črno jih je (o velikem številu temnih stvari); ni odgovoril ni črne ni bele, Erj. (Izb. sp.).
-
čŕna, f. Name einer schwarzen Kuh ( C.) oder Ziege, Erj. (Torb.).
-
črnàv, -áva, adj. schwärzlich, Mur., Mik.; fant je še črnav po čelu od udarca, Gor.
-
črnavíca, f. = črnavka, (črnovica) Notr., Rib.- DSv.
-
črnȃvka, f. dunkler Fleck am Körper, eine dunkle Strieme (von unterlaufenem Blute), Dict.- Mik., Svet. (Rok.), BlKr.; črnavka za črnavko, ("Beule für Beule"), Dalm.
-
črnȃvkast, adj. schwärzlich, Dict.
-
črnbẹ́ł, -bẹ́la, m. die Weingrille (decanthus pellucens), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
-
čȓnčək, -čka, m. dem. črnec; — eine Art Hummel, Mik.
-
črnę̑, f. pl. das Messerheft, Mur., Mik.; noževe črne, Polj.; gen. črní, SlGor.; — prim. črenje in čren.
-
črnè, -ę́ta, m. schwarzer Ochs, Valj. (Rad).
-
čȓnəc, -nca, m. 1) ein Schwarzer: der Mohr, der Neger, Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) das Schwarzbrot, C.; — 3) der Brand am Getreide, Guts., Cig.; — 4) die Schwärze des jungen gährenden Weines, jvzhŠt.; — 5) die Stecheiche (ilex aquifolium), C.; — 6) neka trta, C.
-
1. črnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj. schwärzlich, Cig.
-
2. črnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj., pogl. črmnel.
-
črnẹ̑łəc, -łca, m., pogl. črmnelec.
-
črnẹ̑lica, f. = črnavka, črnjavka 1), C.
-
črnẹ̑łka, f., pogl. črmnelka.
-
črnẹ́ti, -ím, vb. impf. schwarz werden; grozdje črní, Notr.; črni, es zieht ins Schwarze, Cig.
7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani