Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (8.301-8.400)

  1. číjən, -jna, adj. = čij, C.
  2. číležən, -žna, m. = čevežen, Pohl., Mur.
  3. čímežən, -žna, m. der Draht, Gor.; — prim. čevežen.
  4. čimı̑n, m. der Kümmel, Mik.; — prim. kumin.
  5. čı̑n, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.
  6. čin, interj. čin čin! = cin, cin! C.
  7. čínčera, f. = čičerka, Polj.
  8. čı̑nčež, m., Cig., Gor.; pogl. kinkež.
  9. čínək, -nka, adj. winzig, Mik., Št.; — prim. məčinko, Met.- Mik.; iz: mal.
  10. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
  11. číniti, čı̑nim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.- kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.- Let.
  12. činjeníca, f. die Thatsache, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  13. čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.- Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.- Valj. (Rad).
  14. čı̑nka, f. der Edelfink (fringilla caelebs), Z.
  15. čı̑nklja, f. 1) der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Z.; — 2) = ščinkavec, Z.
  16. čı̑nkljica, f. der Edelfink, Cig.
  17. čínkovəc, -vca, m. der Edelfink (fringilla caelebs), Dict., Tolm.- Erj. (Torb.), nam. činkavec.
  18. činǫ́vən, -vna, adj. Rang-: činovni red, die Rangordnung, Cig. (T.); činovni razkaz, das Rangschema, DZ.; — prim. čin 2).
  19. činǫ́vnik, m. = uradnik, C., nk.; — rus.
  20. činǫ́vništvọ, n. = uradništvo, nk.
  21. čı̑nžati, -am, vb. impf., pogl. čimžati.
  22. čipkárnica, f. die Spitzenfabrik, Cig., Nov.
  23. čísəłən, -łna, adj. numerisch, Cig. (T.).
  24. číslanje, n. 1) das Zählen, Jarn.; — 2) die Hochachtung, Cig., Jan., M., nk.
  25. číslanost, f. das Ansehen, Cig.
  26. čislovȃnje, n. die Rechnung, Schönl.
  27. čistánjək, -njka, m. trockene Fläche in einem Moore, C.
  28. čistíłən, -łna, adj. 1) zum Putzen, zum Reinigen gehörig: čistilna ponev, die Frischpfanne, Cig.; — 2) purgierend, abführend, Cig., Jan.
  29. čistı̑łnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.
  30. čistı̑łnik, m. der Läuterbottich, DZ.
  31. čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
  32. čistı̑nje, n. eine Lichtung im Walde, C.
  33. čistı̑nski, adj. 1) den Feingehalt der Metalle betreffend: čistinski punci, DZ.; — 2) aus feinstem Garn: čistinsko platno, C.
  34. čı̑stnica, f. das Blutheil (androsaemum officinale), Medv. (Rok.).
  35. čı̑stnik, m. die Platterbse (lathyrus), Cig., Tuš. (B.).
  36. čistoglásən, -sna, adj. von reinem Klang, hellstimmig, Jan.
  37. čistokŕvən, -vna, adj. Vollblut-: čistokrvno pleme, SlN.
  38. čistopójmen, -mna, adj. von klarem Begriff: politika, ne vedno čistopojmna beseda, Jurč.
  39. čistvína, f. eine lichte Stelle im Walde, C.; eine waldfreie Fläche, C.
  40. číščenje, n. das Reinigen; — die Menstruation, Cig.
  41. čitáłən, -łna, adj. 1) Lese-: čitalno društvo, čitalna soba, nk.; — 2) lesbar, Cig., Jan.; čítalən: napisi naj bodo razločni, pravilni, lehko čitalni, Levst. (Cest.).
  42. čitȃłna, f., Levst. (Zb. sp.); pogl. čitalnica.
  43. čitȃłnica, f. die Lesehalle, die Leseanstalt, Cig., Jan., nk.
  44. čitȃłničar, -rja, m. ein Mitglied der Čitalnica, nk.
  45. čitȃłničən, -čna, adj. zur Čitalnica gehörig: čitalnične sobe, čitalnični sluga.
  46. čítanje, n. das Lesen, die Lesung; die Vorlesung, Jan.; — die Lesart, Cig. (T.); — die Lectüre, Cig., Jan.
  47. čítanka, f. das Lesebuch, Cig., Jan.; — hs.
  48. čítən, -tna, adj. = čitalen, lesbar, Cig. (T.); — rus.
  49. čívežən, -žna, m. der Draht, Dol.; — iz nem. Zieheisen; prim. čevežen.
  50. člȃn, m. = člen, das Mitglied, nk.; — hs.
  51. člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied ( math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
  52. člẹ̑nar, -rja, m., pl. členarji, Gliederthiere, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  53. člẹ̑nast, adj. gegliedert, aus Gliedern bestehend, Cig., Jan.
  54. člẹ̑nčəc, -čəca, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  55. člẹ̑nčək, -čka, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  56. člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied ( math.), Cig. (T.); — die Partikel ( gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
  57. člẹnı̑t, adj. gegliedert, Cig. (T.).
  58. člẹ́niti, -im, vb. impf. gliedern, Cig. (T.).
  59. členı̑tost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).
  60. člẹ̑nje, n. die Sehnsucht, heftiges Verlangen, Jarn., Cig.
  61. členkáč, m. der Schwätzer, Lašče- Levst. (Rok.).
  62. členkálọ, n. eine Person, die gerne schwatzt, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
  63. členkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
  64. člẹnkovı̑t, adj. gliederig, gegliedert, Cig. (T.), Jan.; na njih (členarjih) je vse členkovito, Erj. ( LjZv.).
  65. člẹnkovı̑tost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).
  66. člẹ̑noma, adv. gliedweise, Cig. (T.).
  67. členovı̑t, adj. gegliedert, Cig. (T.).
  68. člẹnǫ̑vje, n. die Glieder, die Gliederung, Jan.
  69. človẹčȃnski, adj. menschlich, Mur., ogr.- M.
  70. človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  71. človẹ́čən, -čna, adj. menschlich, Mur.; menschlich fühlend, menschenfreundlich, Habd., V.-Cig., Jan.
  72. človẹ̑čina, f. Menschenfleisch, Bes.
  73. človẹ̑čnik, m. = človečjak, C.
  74. človẹ́čnost, f. die Menschlichkeit, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  75. človẹkoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., nk.
  76. človẹkoljúbnost, f. = človekoljubje, M., nk.
  77. človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
  78. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.
  79. čmę́rən, -rna, adj., Cig., pogl. čemeren.
  80. čmŕgniti, čmȓgnem, vb. pf., Habd., SlN., pogl. čmrkniti.
  81. čmŕkniti, čmȓknem, vb. pf. 1) einen Schlürflaut von sich geben, Z.; — 2) mucksen, C., Z., SlN.
  82. čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.
  83. čohȃłnik, m. der Striegel, Jan.
  84. čohnę́ti, -ím, vb. impf. = smrdeti, Gor.; pogl. 2. čuhniti.
  85. 1. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.- C.; — prim. čehniti, česniti.
  86. 2. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. impf., C.; mrlič že čohne, Ravn.; pogl. 2. čuhniti.
  87. čǫ́hovina, f. usnje od čohe (mlade krave), Lašče- Levst. (Rok.); ustrojiti čohov(i)ne ino manjših volov kože, Vod. (Izb. sp.).
  88. čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog ( z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.- C.; — 3) das Weberschiffchen, C.
  89. čołnák, m. das Weberschiffchen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  90. čołnár, -rja, m. 1) der Kahnmacher, Cig., Jan.; — 2) der Schiffer, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; čolnar ali mornar, Krelj; Vrtinec so vid'li čolnarji dereč, Preš.
  91. čȏłnast, adj. kahnförmig, Cig., Jan.
  92. čȏłnəc, -nca, m. dem. čoln.
  93. čȏłnək, -nka, m. dem. čoln; — das Weberschiffchen, Št.- Cig.
  94. čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.
  95. čołníčast, adj. kahnförmig, Cig.; čolničasta kost, das Kahnbein ( zool.), Cig. (T.).
  96. čołnı̑čək, -čka, m. dem. čolnič; 1) das Kähnchen; Jezus stopi v č., Ravn.; — 2) = čolnič 3), V.-Cig.
  97. čołnína, f. das Kahngeld, die Fährgebür, Cig.
  98. čolnovǫ́zən, -zna, adj. čolnovozna postaja, die Kahnstation, DZ.
  99. čǫ́nkast, adj. knorrig, ogr.- C.
  100. čǫ́nkav, adj. = čonkljav, ogr.- C.

   7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA