Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (8.201-8.300)

  1. česnáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder unflätiges Zeug schwatzen, Kr.; samo svojih neumnosti mi ne česnajte, Jurč.
  2. čésnəc, -sənca, (-nəca), m. dem. česen, Valj. (Rad).
  3. čésnək, -sənka, (-nəka), m. dem. česen, Jan., Mik., Danj. (Posv. p.).
  4. česník, m. = česen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Štrek.
  5. česníka, f. fader, lästiger Mensch, Polj.
  6. česníkovica, f. die Narcisse, C.
  7. čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.
  8. česnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Jan., ZgD.
  9. čésnov, adj. Knoblauch-; česnova glava, eine Knoblauchzwiebel; česnovo olje, das Knoblauchöl, Cig. (T.).
  10. čésnovka, f. die Knoblauchraute (sisymbrium alliaria), Tuš. (R.).
  11. čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija- Svet. (Rok.); — artig, Kropa ( Gor.).
  12. čestítanje, n. das Gratulieren, nk.
  13. čəščénje, n. = čaščenje, die Verehrung; golo zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angelsko č., der englische Gruß.
  14. češljíkovina, f. das Nadelkraut, M.
  15. češmı̑n, m. der Sauerdorn (berberis vulgaris); — prim. česmina.
  16. češmína, f. = češmin.
  17. češmı̑nje, n. das Berberitzengesträuch.
  18. češmínov, adj. Berberitzen-; tudi: češmı̑nov.
  19. češmínovəc, -vca, m. 1) der Berberitzenstrauch; — 2) der Berberitzensaft, Cig.
  20. češmínovina, f. das Berberitzenholz; — das Berberitzengesträuch.
  21. češmínovje, n. = češminje.
  22. čẹ̑šnja, f., pogl. črešnja.
  23. češnják, m. 1) der Zahn ( zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.- Valj. (Rad).
  24. češnjȃrka, f. die Knoblauchkröte (pelobates fusca), Erj. (Z.).
  25. češnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Dol.
  26. čę́špljevina, f. 1) das Pflaumenholz; — 2) = neka trta, M.
  27. češpljevnják, m. das Pflaumenmus, Cig.
  28. čę́tən, -tna, adj. Scharen-, geschart: I strel ljudi sklicuje v četne roje, Levst. (Zb. sp.).
  29. četirikolę́sən, -sna, adj. vierrädrig, nk.
  30. četírikratən, -tna, adj. viermalig.
  31. čę̑tnik, m. der Rottenführer, der Scharmeister, Cig., Zora; — (po hs.) der Major, Jan. (H.), Vrt.
  32. četovǫ̑dnik, m. der Anführer einer Schar, nk.
  33. četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
  34. četrtı̑n, m. = četrtinjak, Cig.
  35. četrtína, f. das Viertel ( pos. v računstvu): tri četrtine, deset četrtin.
  36. četrtı̑nək, -nka, m. 1/4 mernika, Dict.
  37. četrtı̑njak, m. das Startinfass, ein zehn Eimer (1/4 Fuder) haltendes Fass, Št.
  38. četrtı̑nka, f. das Viertel; — der vierte Theil des Maßes f. trockene Dinge, Cig.; 1/4 Metzen, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; (1/4 mernika, Lašče- Levst. [Rok.]).
  39. četrtı̑nski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič ( Let.).
  40. četrtlẹ́tən, -tna, adj. vierteljährig, Cig., Jan., nk.
  41. četrtlẹ̑tnik, m. die Vierteljahrsschrift, Cig., Jan.
  42. četrtníca, f. 1) das Viertel, das Quart, Cig.; Pretekla je stoletja četrtnica, Preš.; — 1/4 mernika, Kras, Gor.; — 2) das Quartanfieber, Dict., Guts., Jarn., Cig.
  43. četrtník, m. 1) der Viertelhauptmann, Cig.; — 2) der Viertelkreis, Cig. (T.); der Quadrant, Jes.
  44. četrtnják, m. der Viertelhufner, der Viertelbauer, Cig., Jan., M.
  45. četrtodnę̑vnica, f. das Quartanfieber, Cig.
  46. četrtovȃnje, n. die Viertheilung, Mur.
  47. četrtúrən, -rna, adj. viertelstündig, Cig.
  48. četvę̑rən, -rna, adj. 1) vierfältig; četverna nit; — ( chem.) quaternär, h. t.- Cig. (T.); — 2) Vorspann-: četverno oje, Ip.
  49. četverína, f. das Vierfache, Cig.; — das Viergespann, Met.; č. (čveterina) volov, Dol.
  50. četvę̑rnat, adj. vierfältig.
  51. četvę̑rnica, f. die Vorspannkette, Cig.; — les, ob kateri sta vprežena vola, ki gresta četverit, Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
  52. četvę̑rnik, m. 1) der Vorspanner, Cig.; — 2) die Vorspannstange (kol s kljuko na koncu, s katerim se z voli četveri), Gor.
  53. četverocẹ́pən, -pna, adj. vierspaltig, Cig.
  54. četveročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. viergliedrig, nk.; četveročleni (hrošči), viergliedrige Käfer, Erj. (Ž.).
  55. četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom ( math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).
  56. četverodẹ́łən, -łna, adj. viertheilig, Cig., Jan.
  57. četveroglásən, -sna, adj. vierstimmig: četveroglasno petje, Cig., Jan., nk.
  58. četverokolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Cig.
  59. četverokǫ́tən, -tna, adj. viereckig, tetragonal, Cig. (T.), Jan., nk.
  60. četverokǫ̑tnik, m. das Viereck, das Tetragon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  61. četverokrȃtnik, m. das Vierfache, DZ.
  62. četverolístən, -stna, adj. vierblättrig, Cig.
  63. četveronòg, -nǫ́ga, adj. vierfüßig.
  64. četveronogàt, -áta, adj. vierfüßig.
  65. četveronǫ̑žəc, -žca, m. der Vierfüßler, Cig., Jan., nk.
  66. četveroǫ́gəłn, * -gəłna, adj. viereckig; — Quader-: četveroogelni peščenjak, der Quadersandstein, Cig. (T.).
  67. četveroǫ́gəłnik, * m. das Viereck, Cig.
  68. četveroǫ́stən, -tna, adj. vierspitzig, Cig.
  69. četveropáłčən, -čna, adj. vierzöllig, Cig.
  70. četveropę́dən, -dna, adj. vier Spannen messend, Cig.
  71. četveroperę́sən, -sna, adj. vierblättrig: četveroperesna deteljica, Erj. (Torb.).
  72. četveropljučnják, m., pl. -aki, tetrapneumones ( zool.), Cig. (T.).
  73. četveroploščnják, m. das Vierflach, Cig.
  74. četverorę́dən, -dna, adj. vierreihig, Cig.
  75. četveroslǫ́včən, -čna, adj. viersilbig, Jan.
  76. četverostràn, -strána, adj. vierseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  77. četverostránski, adj. = četverostran, Jan.
  78. četverostrùn, -strúna, adj. viersaitig: četverostruno glasbeno orodje, das Tetrachord, Cig.
  79. četverovẹ́jən, -jna, adj. vierästig, Cig.
  80. četverovésəłn, -səłna, adj. vierruderig, Cig.
  81. četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.
  82. četverovprę́žən, -žna, adj. vierspännig, Jan., nk.
  83. četverovŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig. (T.).
  84. četverovȓstnica, f. ein vierzeiliges Liedchen, Zv.
  85. četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.
  86. četverozlǫ́žən, -žna, adj. viersilbig, Cig.
  87. čevę́žənj, -žnja, m. der Draht, Kor.; — menda iz nem. Zieheisen.
  88. čevı̑nək, -nka, m. = čovinek 2), Glas.
  89. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
  90. čežánja, f. = čežana, zapŠt.- C.; — tudi pl. čežanje, gekochtes Dörrobst, zapŠt.- C.
  91. čežı̑n, m. das Glöcklein, Kor.- Trst. (Let.); das Messglöcklein, Gor.- Cig., C.
  92. čežínati, -ı̑nam, vb. impf. mit einem Glöcklein läuten, Cig.
  93. číčanje, n. das Sitzen (v otročjem govoru).
  94. číčniti, čı̑čnem, vb. pf. sich setzen (v otročjem govoru).
  95. čidən, -dna, pron. poss. = čigav, ogr.- M., C.
  96. čigȃvəršən, * -šna, adj. = čigaver, Cv.
  97. čigı̑njka, f. neko jabolko, imenovano po vasi Čiginj, Tolm.- Erj. (Torb.).
  98. číharən, -rna, adj., Levst. (Nauk); pogl. čiheren.
  99. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
  100. číhrtnọ, adv. = čiherno, Fr.- C.; — prim. čiheren.

   7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA