Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (8.101-8.200)

  1. častimárən, -rna, adj. ehrgeizig, Mur., Cig., Jan.
  2. častivrẹ́dən, adj., nam. časti vreden, ehrwürdig: častivredni gospod župnik!
  3. častižéljən, -ljna, adj., nam. časti željen, ehrbegierig, Mur., Cig., Jan., nk.
  4. častižéljnost, f. die Ehrbegierde, Mur., Cig., Jan., nk.
  5. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
  6. čȃstniški, adj. Officiers-: č. namestnik, der Officiersstellvertreter, Navr. (Let.).
  7. částnost, f. das Ehrenvolle, das Ehrende; — die Achtbarkeit, Cig.
  8. čaščénje, n. die Verehrung.
  9. čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).
  10. čȃšnik, m. das Kelchfutteral, Cig.
  11. čávəljnik, m. sveder za čavlje, C.
  12. čavljárnica, f. = žreblarnica, die Nagelschmiede, Cig., Jan.
  13. čavlję̑n, adj. Nagel-, C.; čavljene rane na rokah, Krelj.
  14. čavljenják, m. der Nagelhammer, C.
  15. čávljenka, f. das Nagelmodell, C.
  16. čebelárjenje, n. das Betreiben der Bienenzucht.
  17. čəbę̑łən, adj. 1) Bienen-; čebelni pik, der Bienenstich; — 2) bienenreich: panj je čebelen, Por.
  18. čəbę̑łnat, adj. bienenreich, Cig., Jan., C.
  19. čəbę̑łnica, f. das Bienenhaus, C.; — der Bienenkorb, Jan.
  20. čəbę̑łnik, m. 1) der Bienenkorb, der Bienenstock, Dict., C., Z.; — 2) = čebelnjak, Cig.
  21. čəbełnína, f. das Fluggeld, der Zeidelzins, Cig.
  22. čəbełnják, m. das Bienenhaus, die Bienenhütte.
  23. čəbínklja, f. die Küchenschabe (blatta orientalis), Vrsno- Erj. (Torb.).
  24. čəbljȃnje, n. das Geschwätz, ZgD.
  25. čebrnjáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, tratschen, BlKr.; — prim. hs. čevrljati.
  26. čebulı̑nka, f. der Zwiebelapfel, C., Podkrnci- Erj. (Torb.).
  27. čebȗłnat, adj. zwiebelreich, M.
  28. čebȗłnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  29. čebȗłnik, m. 1) der Zwiebelgarten, C.; — 2) = čebulinka, C.
  30. čę́dən, -dna, adj. 1) sauber, reinlich; čedna posoda, obleka; — nett, hübsch, wohlgestaltet; čedno dekle; — 2) sittsam, wohlanständig, höflich; čedno vedenje; — klug, gescheit, Habd., Mur., Jan., vzhŠt.; čedna glavica, Trst. (Let.); čédən, SlGor.
  31. čę̑dnica, f. deska, na kateri urezane deske čedijo, ob gornji Dravi ( Št.).
  32. čednìv, -íva, adj. = čeden 2) (gescheit), SlN.
  33. čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  34. čę́dnostən, -stna, adj. tugendhaft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  35. čednováti, -ȗjem, vb. impf. klug, gescheit sein, (čednuvati), C.
  36. čefúkniti, -ȗknem, vb. pf. einen Schlag versetzen, jvzhŠt.; — prim. čefukati.
  37. čefútniti, -ȗtnem, vb. pf. (zu Boden) stürzen, M.
  38. čéhinja, f. corpulentes Weib, C.; — prim. 1. čeh.
  39. čəhnẹ́ti, -ím, vb. impf. übel riechen, Cig.; mrlič čehni, Gor.; — prim. čuh.
  40. čéhniti, čę̑hnem, vb. pf. 1) reißen, Met.; — 2) einen Schlag versetzen: č. koga, Mur.; prim. česniti; — 3) mucksen, Mur., Cig., Jan., Met.; ne boš smel čehniti, Bas.
  41. čę́jenje, n. das Säubern.
  42. čekàn, -ána, m. 1) der Hauzahn (der Schweine), Mur., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) der Streithammer, V.-Cig.; — prim. čakan.
  43. čeketȃnje, n. = čeket, M.
  44. čelánja, f. die Stirn, bes. bei den Schafen, C.
  45. čelárən, -rna, adj. wunderlich, sonderbar, Mur., Cig., Jan.; tako čelarno mi je, es ist mir so sonderbar zu Muthe, Mur.; — pogl. čalaren.
  46. čelebénja, f. beide Kiefer, BlKr.; — prim. čeljust.
  47. čéłən, -łna, adj. "kar je na čelu": čelni list, das Titelblatt, Cig., DZ.; čelna postaja, die Kopfstation (einer Eisenbahn), Cig. (T.).
  48. čelę̑nga, f. der dummes Zeug schwätzt, Lašče- Levst. (Rok.).
  49. čelengáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. čeljustati.
  50. čelę̑sən, -sna, adj. = čelen, Cig. (T.); — stsl.
  51. čelę̑snik, m. eiserner Holzspanleuchter auf hölzernem Fußgestell, Rib.- M., BlKr.
  52. čelę̑snjak, m. = čelesnik, Lašče- Levst. (M.).
  53. čelę̑šnik, * m., Cig., Jan.; nam. čelešnjak.
  54. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
  55. 1. čelína, f. das Stirnbein, C., vzhŠt.
  56. 2. čelína, f. = čeljust: bik čeline kaže, Ljubljanska ok.- Levst. (Rok.).
  57. čeljȗstən, -stna, adj. Kiefer-; čeljustni krč, die Mundklemme, Cig.; — čeljustni mozol, das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), V.-Cig.
  58. čeljȗstnica, f. das Kieferbein, dolnja, gornja č., Cig. (T.), Erj. (Som.).
  59. čeljȗstnik, m. 1) der Nagel an der Wagenschere, M.; — 2) velikanski č., der Kieferwurm (eunice gigantea), Erj. (Z.).
  60. čeljústniti, -ȗstnem, vb. pf. 1) etwas Unschickliches, Albernes aussprechen, M.; — 2) č. koga, jemandem eine Maulschelle geben, M.
  61. čȇłnica, f. das Stirnbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  62. čȇłnik, m. der Stirnriemen, C.
  63. čélovnik, m. košček posekanega debla, ki ga odžagajo ali odsekajo, kadar je čelijo, Ljub.
  64. čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.- C.; pren. čemerno življenje, Meg.- Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.
  65. čemę̑rnat, adj. = čemeren, ogr.- Let.
  66. čemę̑rnica, f. die rothe Ameise, Kr., Št.- Valj. (Rad).
  67. čemę̑rnik, m. der Zornmüthige, C.; ein grämlicher Mensch, Cig.
  68. čemę́rnost, f. der Zorn, M.; die Griesgrämigkeit, der Murrsinn, Cig., Jan.
  69. čę̑nča, ** f. 1) eine Person, die gerne schwätzt, das Plaudermaul; ti si prava č., jvzhŠt.; — 2) pl. čenče, das Geschwätz, der Klatsch: to so prazne čenče, Cig., jvzhŠt.; — prim. it. ciancia, Tand, Geschwätz.
  70. čenčarı̑ja, f. = čenče, Jan., ZgD.
  71. čę̑nčast, adj. geschwätzig, Z.
  72. čenčáti, -ȃm, vb. impf. plaudern, leeres Zeug schwatzen; — prim. it. cianciare, plaudern.
  73. čenčàv, -áva, adj. geschwätzig, Z.
  74. čenčávast, adj. plauderhaft, geschwätzig, M.
  75. čenčávost, f. die Geschwätzigkeit, M.
  76. čenčȗra, ** f. die Plaudertasche, Gor.
  77. čę́nžiti, -im, vb. impf. = pražiti, Podčavenci- Erj. (Torb.).
  78. čepẹ̑nje, n. das Hocken.
  79. čę̑pičnik, m. der Haubenkopf, der Haubenstock, Cig., Jan.
  80. čepičnják, m. der Haubenstock, Jan.
  81. čepin ..., pogl. črepin ...
  82. čepı̑nəc, -nca, m. 1) der Zapfen im Weinfass, M., Ip.- Erj. (Torb.); — 2) der Schneidebohrer mit scharfen Schneiden, V.-Cig.
  83. čẹ̑pnica, f. kleine Kohlenpfanne, M., Valj. (Rad).
  84. čȇpnik, m. 1) der Zapfenbohrer, Cig., M.; — 2) der Zapfen in den Teichen zum Ablassen des Wassers, V.-Cig.
  85. čepnína, f. das Zapfengeld, Cig.
  86. čẹ̑pnja, f., M., Hrušica- Erj. (Torb.); pogl. črepnja.
  87. čepǫ̑n, m. = vodir, oselnik, Tolm.
  88. čepȗn, m. = čepon, C.
  89. čerẹ̀n, -ẹ́na, m. ein felsiger Ort, Št.
  90. čerę̑nje, m. coll. Klippen, M.; das Gestein, Gor., Št.
  91. česȃłnik, m. der Kamm, Jarn., Cig., Jan., C.; — der Striegel, C.
  92. čésanje, n. 1) das Reißen, Z.; das Federschleißen, C.; — 2) das Kämmen; — das Striegeln.
  93. čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.- LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
  94. čésənj, ** -snja, m. = česen, Habd., Tuš. (R.).
  95. česlíkovina, f. = česlika, Cig.
  96. česmı̑n, m. = česmina, M., Tuš. (B.).
  97. česmína, f. der Sauerdorn, der Weinschädling (berberis vulgaris), Mur., Mik.
  98. česmı̑nje, n. das Gesträuch des Sauerdorns, des Weinschädlings, M., Robič ( Nkol.).
  99. česmínov, adj. vom Sauerdorn, Mur.
  100. česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).

   7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA