Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (8.001-8.100)
-
cvẹtána, f. die Flora, Jan., Cig. (T.), Jes.; — hs.
-
cvẹ̑tən, -tna, adj. Blüten-, Blumen-: cvetni prah, der Blütenstaub; cvȇtna nedelja, der Palmsonntag; cvȇtni teden, die Palmwoche, Št.; — 2) blumig; cvetno polje; — 3) fein: cvetna moka, das Auszugmehl, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); cvetna kotlovina, das Feinkupfer, V.-Cig.
-
cvẹténa, f. das Blumenreich: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.).
-
cvəténje, n. das Blühen.
-
cvẹtíčən, -čna, adj. = cvetličen, Jan.
-
cvẹtı̑čnik, m. der Monat Mai, C.
-
cvẹtína, f. der Butzen, das Ueberbleibsel von der Blüte am Obst, ogr.- C.
-
cvətlíčən, -čna, adj. Blumen-; cvetlični duh, der Blumenduft.
-
cvətlı̑čnat, adj. blumenreich, Cig.
-
cvətlı̑čnik, m. der Blumengarten, Nov.
-
cvətličnják, m. der Blumengarten, Jan.; das Glashaus, Nov., nk.
-
cvẹ̑tnat, adj. blütenreich, blumenreich, Cig., Jan.; ob cvetnatih vrteh, LjZv.; — geblumt, Jan.
-
cvẹtníca, f. 1) der Blumenkelch, ogr.- C.; — 2) der Palmsonntag: na cvetnico, Krelj; — 3) smokva prvega rodu, die Frühfeige, GBrda- Erj. (Torb.).
-
cvẹtníčən, -čna, adj. cvetnı̑čna nedelja, der Palmsonntag, Kast., Jsvkr.
-
cvẹ̑tnik, m. 1) der Blumenstrauß, C., der Palmbusch, Guts.; — 2) der Blumengarten, LjZv.; — 3) die Anthologie, Cig. (T.), nk.; — 4) der Wonnemonat, Jan.
-
cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).
-
cvətǫ̑čnica, f. blühender Hanf, Fr.- C.
-
cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).
-
cvičȃnje, n. das Quieken, das Winseln, das Zwitschern, Z.
-
cvíljenje, n. das Quieken, das Winseln; das Jammern.
-
cvírən, -rna, m. der Zwirn; — iz nem.
-
cvı̑rnat, adj. aus Zwirn, zwirnen.
-
cvókniti, cvȏknem, vb. impf. patschend fallen, C.
-
cvolína, f. der Wasserschierling (cicuta virosa), Medv. (Rok.); — prim. cmolje.
-
cvrčȃnje, n. das Kröschen; das Zirpen, das Zwitschern.
-
cvrénje, n. das Prägeln.
-
1. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. 1) einen Zwitscherlaut von sich geben, C.; — aufkreischen: sveča cvrkne, Bes.; — 2) mit einer Ruthe einen leichten Schlag versetzen, Cig., Štrek.; za uho koga c., jemandem eine Ohrfeige geben, C., Z., Notr.; c. koga po zobeh, Dict.
-
2. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen: listje cvrkne, C.
-
cvrlína, f. Zusammengeschrumpftes, Fr.- C.; — Knoppern, Ptuj- C.
-
cvrtína, f. = cvrtje 2), ogr.- C.
-
cvrtnják, m. der Pfannenkuchen, Cig., Bes.
-
čabrȗn, m. kdor rad brazda (čabra) po vodi, C.
-
čadána, f. koza zagorele dlake, Podmelci- Erj. (Torb.).
-
čȃdən, -dna, adj. 1) dunstig, Mur., Cig.; — 2) = čadav: č. lešnik, Tolm.- Štrek. (LjZv.).
-
čadı̑n, m. ein rußfarbener, schwarzer Ochs.
-
čȃdnat, f. dunstig, C.
-
čadobljúvən, -vna, adj. č. ognjenik, ein Luftvulcan, Jes.
-
čadobljȗvnik, m. der Luftvulcan, Cig. (T.).
-
čȃjən, -jna, adj. Thee-: čajna žlica, der Theelöffel, Cig.
-
čajevína, f. das Thein, Cig. (T.).
-
čȃjnica, f. die Theebüchse, Cig.
-
čȃjnik, m. die Theekanne, der Theekessel, Cig.
-
čakȃłnica, f. das Wartezimmer, der Wartesaal ( z. B. an den Bahnhöfen), Cig. (T.), Nov., nk.
-
1. čakàn, -ána, m. der Zögerer, Jarn., Mur.
-
2. čakàn, -ána, m. der Hauer des Schweines, Kr.- Levst. (Rok.); — palica z železnim kladivcem, Valv. VI. 311.; — der Hammer, ogr.- C.; — prim. čekan.
-
čákanje, n. das Warten; — der Anstand (bei Jägern), Cig.
-
čakarína, f. das Wartegeld, Levst. (Nauk); — s čakarino na dopustu, mit Wartegebür beurlaubt, DZ.
-
čákniti, čȃknem, vb. pf. ein ča rufen, Mik.
-
čakovína, f. = čakarina, Cig.
-
čalȃrbina, f. der Trug, ogr.- Valj. (Rad).
-
čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.- Mik.; čalarni svet, ogr.- Let.; eitel, garstig, übel, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
-
čalárnost, f. der Trug, die List, Meg., ogr.- M.
-
čampárina, f. = levica, Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
čamrína, f. die Stierhaut, ( die Büffelhaut, Cig.).
-
čánčica, f. die Herzmuschel (cardium), Erj. (Z.).
-
čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. ( Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
-
čánžav, adj., nam. čajav, C.
-
čápniti, čȃpnem, vb. pf. nach etwas schnappen; pes čapne kost, C.; — prim. it. chiappare istega pomena.
-
čapȗn, m. = oslovnik, voder, C., zapŠt.
-
čáranje, n. das Zaubern, C., nk.
-
čȃrman, m. = čarovnik, Jan.
-
čȃrnik, m. = čarovnik, Dalm.- M.
-
čaróbən, -bna, adj. Zauber-: čarobna svetilnica, die Zauberlaterne, Žnid.; čarobni vrč, der Zauberkrug, Cig. (T.); — magisch, Cig. (T.); — zauberisch, bezaubernd: čarobna krasota, nk.
-
čarodẹ́jən, -jna, adj. magisch, Jan.; bezaubernd, Jan., C., nk.
-
čarodẹ́łən, -łna, adj. Zauber-: čarodelni krožnik, das Thaumatrop, die Wunderscheibe, Cig. (T.).
-
čarodẹ̑łnik, m. = čarodej, Žnid.
-
čarokrásən, -sna, adj. zauberisch schön, nk.
-
čarotvǫ́rən, -rna, adj. = čarodelen, Zora.
-
čarovȃnje, n. das Zaubern, Cig. (T.).
-
čarǫ́vən, -vna, adj. Zauber-, zauberisch, Cig., Jan., nk.; — stsl.
-
čarovníca, f. die Zauberin, Cig., Jan., nk.; — stsl.
-
čarovník, m. der Zauberer, Cig., Jan., nk.; — stsl.
-
čarovníštvọ, n. das Hexenwesen, die Zauberei, Cig., nk.
-
čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.- DSv.
-
čȃsnica, f., V.-Cig., Guts., Pohl. (Km.), pogl. časnik.
-
čȃsnik, m. die Zeitung, das Journal, Cig., Jan., nk.
-
čȃsnikar, -rja, m. der Zeitungsschreiber, der Journalist, Cig., Jan., nk.
-
čȃsnikarski, adj. Journalisten-, journalistisch, Jan., nk.
-
čȃsnikarstvọ, n. die Journalistik, Jan., nk.
-
časnína, f. das Zeitliche, V.-Cig.
-
čȃsniški, adj. Zeitungs-, nk.
-
čȃsništvọ, n. das Zeitungswesen, nk.
-
čásnost, f. die Zeitlichkeit, die Endlichkeit, Cig.; srca niso našla držaja v časnosti, Cv.
-
časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).
-
časopı̑sən, -sna, adj. Zeitschrift-.
-
časoslǫ́vən, -vna, adj. chronologisch, Cig., Jan.
-
časotrátən, -tna, adj. Zeit vergeudend: časotratno igranje, SlN.
-
čásovən, ** -vna, adj. Zeit-: časovna vrsta (pomisli), die Zeitreihe der Gedanken, ( opp. Raumreihe, phil.), Cig. (T.).
-
časoznȃnəc, -nca, m. = časoslovec, Cig., Jan.
-
časoznȃnstvọ, n. = časoslovje, Cig., Jan.
-
částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
-
časténje, n., pogl. čaščenje.
-
častihlẹ́pən, -pna, adj. ehrsüchtig, ehrgeizig, Jan., nk.
-
častiláčən, -čna, adj., Cig., Jan., M., Z.; pogl. častilakomen.
-
častilákomən, -mna, adj. = časti lakomen, ehrsüchtig, ehrgeizig.
-
častilákomnik, m. der Ehrgeizige, Mur.
-
častilákomnost, f. die Ehrsucht, der Ehrgeiz.
-
častilákotən, -tna, adj. = častilakomen, Mur.
-
častíłən, -łna, adj. ehrend, Jan., nk.
-
častiljúbən, -bna, adj. ehrliebend, Cig., Jan.; — prim. hs. častoljuban, rus. čestoljubnyj.
7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani