Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (7.801-7.900)
-
cesarjevı̑čna, f. = cesarična, die kaiserliche Prinzessin, Cig., C.
-
cesarjevína, f. das Kaiserreich, Cig.
-
cesȃrstvən, -əna, adj. das Kaiserreich betreffend, Cig.; cesarstveni zlatniki, Reichsgoldmünzen, DZ.
-
cẹstarína, f. = cestnina, Cig. (T.), Nov., nk.
-
cẹ́stən, ** -tna, adj. Straßen-; cestni prah.
-
cẹ̑stnar, -rja, m. der Zöllner, Ravn.
-
cẹ̑stnik, m. 1) = cestar, C.; — 2) der Wanderer, Guts., Mur.; — der Fuhrmann, C.; — 3) der Straßenkoth, C.
-
cẹstnína, f. das Straßengeld, die Straßenmautgebür, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Valj. (Rad).
-
cẹstnı̑nar, -rja, m. der Straßenmauteinnehmer, der Mautner, Cig., Jan.
-
cẹstnı̑narica, f. die Mautnerin, Jan.
-
cẹstnı̑narski, adj. Mautner-: cestninarska hišica, das Mauthaus, Cig.
-
cẹstnı̑nski, adj. Maut-, Cig.; cestninske pristojbine, Mautgebüren, DZ.
-
cẹstovína, f. = cestnina, Mur., Cig., Jan., C.
-
cẹstovı̑nar, -rja, m. = cestninar, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.
-
cẹ́ščenəc, -nca, m. = ceščenik, C.
-
cẹ́ščenik, m. der Schöps, Rez.- C.
-
cẹ̑vən, -vna, adj. Rohr-, Röhren-; — cevna rastlina, die Gefäßpflanze, Tuš. (B.).
-
cẹ̑vnat, adj. röhrig; — gefäßreich, Cig., Jan.; cevnata kožica, gefäßreiches Häutchen, Žnid.
-
cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).
-
cẹ̑vnik, m. der Röhrenbohrer, Cig.
-
cẹvnják, m. 1) das Spulengestell, der Spulenstock, h. t.- Cig. (T.); — 2) der Röhrenwurm (serpula), Cig.
-
cı̑frenica, f. das Zifferblatt, Cig., Jan., C., DZ.
-
cı̑frenik, m. = cifrenica, Cig.
-
cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
-
cigȃnčək, -čka, m. dem. ciganek; der Zigeunerknabe.
-
ciganè, -ę́ta, m. = ciganček, Cig.
-
ciganíca, f. die Zigeunerin, Mur., jvzhŠt.; — tudi psovka nemarno oblečeni ženski, jvzhŠt.
-
ciganìč, -íča, m. = ciganček, Jurč.
-
ciganı̑ja, f. die Zigeunerei, das Zigeunerthum, Mur.; — die Prellerei, Mur.
-
cigániti, cigȃnim, vb. impf. 1) herumschweifen, zigeunern, Mur., Cig., Jan.; tudi: c. se, Cig.; — 2) prellen, betrügen, übervortheilen; — za kako reč koga c., etwas von jemandem in zudringlicher Weise zu erbetteln suchen, jvzhŠt.
-
cigánjenje, n. 1) das Zigeunerleben, Cig.; — 2) das Prellen; — das zudringliche Bitten, vzhŠt.
-
cigȃnka, f. 1) die Zigeunerin; — 2) die Gaunerin, Cig.
-
cigȃnski, adj. 1) Zigeuner-, zigeunerisch; — 2) betrügerisch.
-
cigȃnstvọ, n. 1) das Zigeunerthum; — 2) die Gaunerei, Cig., Jan.
-
cigȃnščina, f. die Zigeunersprache, Cig., Jan.
-
cijān, m. neka plinasta kemična tvarina, das Cyan, Cig. (T.).
-
cikȃłnik, m. "neka priprava v ribjo lov: na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje", Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.).
-
1. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. einen Pieplaut von sich geben, Z.; mucksen, C.; — prim. 1. cikati.
-
2. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. in die saure Gährung übergehen, sauer werden: vino je ciknilo, ist sauer geworden, Cig., Št., Dol.; (tudi impf.: vino že cikne = cika, jvzhŠt.) na kaj dvoumnega c., eine zweideutige Anspielung machen, Cv.
-
cilīndər, -dra, m. der Cylinder; — prim. valj.
-
címanje, n. das Keimen, Mur.
-
cimę̑nta, f. ein Cimentiergefäß, Št.
-
cimentováti, -ȗjem, vb. impf. cimentieren, Jan.; — prim. it. cimento, die Probe.
-
cimę̑ntovən, -vna, adj. cimentovni urad, das Cimentierungsamt, DZ.
-
cı̑mnat, adj. = cimast, SlGor.
-
cı̑mnica, f. 1) = 2. cima, Dol.; — 2) die Sturzrebenkeimgrube, SlGosp.- C.
-
cimǫ̑tnik, m. neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.).
-
cìn, cína, m. 1) = kositer, das Zinn (stannum); — 2) die Glasur der Töpfer, Polj.
-
cìn, interj. cin cin! kling, kling!
-
cı̑nar, -rja, m. = kositrar, der Zinngießer, Cig.
-
cínast, adj. 1) zinnen; — 2) mit Glasur überzogen: c. lonec, Polj.; — 3) mit Glatteis überzogen: drevje je cinasto, Dol.
-
cı̑ncalica, f. der Eiszapfen, vzhŠt.- C.
-
cı̑ncanje, n. = kinkanje, das Nicken; — das Zaudern, die Unentschiedenheit.
-
cincáriti, -ȃrim, vb. impf. = cincati, SlN.
-
cı̑ncati, -am, vb. impf. 1) auf und ab bewegen: dremaje z glavo kinkati, Lašče- Erj. (Torb.); kobila z glavo v tla cinca, Levst. (Zb. sp.); — schwerfällig gehen: pes cinca hodeč po treh nogah, M.; — schwanken, Cig., C.; — 2) langsam, zaudernd etwas thun, unentschlossen sein; — prim. cencati, cuncati.
-
cı̑ndrc, m. ein an den Schultern hangender weiblicher Unterrock, Goriš.
-
1. cı̑nək, * -nka, m., pogl. 1. cink.
-
2. cı̑nək, -nka, m., pogl. 2. cink.
-
cínək, -nka, adj. = činek, majhen, Trst. (Let.), Št.
-
cíngati, cı̑ngam, vb. impf. 1) klingeln, ogr.- C., Z.; — 2) schaukeln, Štrek.
-
cíngəlj, -glja, m. 1) das Glöcklein, C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 2) etwas Hangendes: cingelj cinglja, cokelj coklja, cingelj dolu pade, cokelj ga popade, (svinja in želod), Ip.- Erj. (Torb.); — der Eiszapfen, C.
-
cı̑ngəljc, (-gljəc), -gəljca, m. dem. cingelj; das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Z., Ljub.
-
cı̑ngəljčək, -čka, m. dem. cingeljc, istega pomena, Ljub.
-
cingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingen: petica cingeče, Z.; klingeln, C., vzhŠt.; zvončki cingečejo, Več.
-
cingetȃvka, f. der Klingelbeutel, C.
-
cı̑nglja, f. = cingelj 1): oven s cingljo, ZgD.
-
cingljȃnje, n. das Geklingel.
-
cingljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen; zvončki cingljajo; na kupico cingljaje vino klicati, LjZv.
-
cíngola, f. 1) das Schöllkraut (chelidonium majus), C.; — 2) pl. cingole ( zaničlj. o nogah), die Häcksen, C.
-
cínjav, adj. glatteisig, vzhŠt.- C.; — prim. cinast 3).
-
cínjavica, f. das Glatteis, vzhŠt.- C.
-
cínjenje, n. die Glasur, V.-Cig.
-
1. cı̑nk, m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
-
2. cı̑nk, m. das Zink.
-
cinkárnica, f. die Zinkhütte, Cig.
-
cı̑nkast, adj. 1) voll Fettaugen: cinkasta juha, Z.; — 2) mit dem grauen Star behaftet, Dict., C., Dol.; ali si cinkast, da ne vidiš? Dol.
-
cínkati, cı̑nkam, vb. impf. 1) klingen, klingeln, ogr.- M., C.; — 2) z roke zbijati denar (neka igra), Notr.
-
cı̑nklja, f. der Gartenammer (emberiza hortulana), Z.
-
cinkòt, -óta, m. das Geklingel: c. kraguljcev, Vrt.; das Geklirre, Zora.
-
cı̑nkov, adj. aus Zink, Zink-; c. okis, das Zinkoxyd; cinkova bel, cinkovo belilo, das Zinkweiß, Cig. (T.).
-
cı̑nkovica, f. das Zinkerz, Cig. (T.).
-
cı̑nkovnat, adj. zinkhältig: cinkovnata svetlica, die Zinkblende, Cig. (T.).
-
cinǫ́bər, -bra, m. das Zinnober.
-
cinǫ́brast, adj. zinnoberhältig: cinobrasta ruda, das Zinnobererz, Cig.
-
cinǫ́brovica, f. das Zinnobererz, Cig.
-
cinoprȃłnica, f. die Zinnwäsche, Cig.
-
cínov, adj. = kositrov, Zinn-, Cig., Jan.
-
cínovəc, -vca, m. der Zinnstein, Cig.
-
cínovica, f. die Zinnerde, Cig.
-
cintor, m. = pokopaliče, ogr.- C.; — iz lat. coemeterium.
-
cípən, -pna, adj. Puls-: cipna žila, Mur.
-
1. cı̑pnica, f. = ciplja, Mur., Cig.
-
2. cı̑pnica, f. 1) die Hütte des Pieperfängers, Cig., M.; — 2) die Lockpfeife des Pieperfängers, M.
-
ciprę̑sovina, f. das Cypressenholz.
-
ciprę̑šina, f. = cipresa, Schönl.- Valj. (Rad).
-
ciprǫ̑n, m. die Cyperntraube, M., Z., Vrtov. (Vin.); sivi, črni c., Z.
-
cistercijȃn, m. ein Mönch des Cistercienserordens, Cig., Jan.
-
cistercijȃnəc, -nca, m. = cistercijan, Jan.
-
cistercijȃnka, f. die Cistercienserin, Cig., Jan.
-
citrōna, f. die Citrone (citrus).
7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani