Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (7.701-7.800)

  1. cencljáti, -ȃm, vb. impf. dem. cencati; beuteln, C., Z.; — c. iz koga kaj, jemandem etwas abzuschachern suchen, Cig., C.
  2. cę́ncniti, cę̑ncnem, vb. pf. niedersinken, niederhocken, Ljubljanska ok.; pogum mu je cencnil, der Muth ist ihm gesunken, ZgD.; — prim. cencati.
  3. céndər, -dra, m. ein hangendes Stück: cender mesa, Z.; — prim. cander.
  4. cȇndra, f. = cender: cendra mesa, ščavja, obešenega v sušenje, C.
  5. cendráti, -ȃm, vb. impf. 1) hangen: meso cendra v mesnici, Z.; — 2) zappeln, C., Z.; za kom kaj c., zappelnd etwas nachtragen, Z.; — 3) Saiten anschlagen, Meg.
  6. cẹnẹ̑jšati, -am, vb. impf. minuendo licitieren, C.; — handeln, feilschen, C.
  7. cẹnẹ̑jši, adj., compar. ad ceno.
  8. cę̑nək, -nka, m. = cinek, C.
  9. cẹnę̑n, adj. wohlfeil, Erj. (Torb.), nk.; ("napačna novinka", Cv.); — prim. ceno.
  10. cę̑ng, m. der Klang: dvajsetica nema cenga, Mur.
  11. cę́ngəlj, -glja, m. der Eiszapfen, Cig., C.
  12. cę́ngər, -gra, m. das Blasenpflaster, Cig.; — prim. kor.-nem. zenger.
  13. cengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = cengljati, Mur.
  14. cengljáti, -ȃm, vb. impf. mit einem kleinen Glöckchen läuten, klingeln, M., Cig.
  15. cengúlja, f. m. das Schöllkraut (chelidonium maius), Št.
  16. cẹník, m. = cenovnik, Cig., Jan., Nov. (iz: cennik).
  17. cẹníłən, -łna, adj. Schätzungs-, Nov., nk.
  18. cẹnı̑łnica, f. die Schätzungsliste, DZ.
  19. cẹnílọ, n. der Schätzungspreis, Cig., Jan., C.; pristojbinsko c., der Gebürentarif, Levst. (Pril.); — die Schätzung, der Census, Cig.
  20. cẹnı̑telj, adj. der Schätzmann, Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
  21. cẹnı̑teljski, adj. Schätzmanns-: c. navod, die Schätzungscommission, Levst. (Nauk).
  22. cẹnı̑təv, -tve, f. die Schätzung.
  23. cẹ́niti, -im, vb. impf. den Preis, den Wert einer Sache bestimmen, schätzen; sto goldinarjev ceniti kravo; škodo c.; blago komu predrago c., jemanden überhalten; toliko ceni, da je izgubil, so hoch rechnet er seinen Verlust, Cig.; — schätzen, achten: cenjen, geschätzt (v naslovih) nk.; — tudi: cẹníti, jvzhŠt.
  24. céniti, cȇnem, vb. pf. po malem kaniti, Ptuj- C.; — prim. caniti.
  25. cẹnı̑tnik, m. der Schätzer, Mur., Cig.
  26. cẹnitnína, f. die Schätzungsgebür, Cig.
  27. cẹnı̑tva, f. = cenitev.
  28. cẹnı̑tvən, -vəna, adj. Schätzungs-, Nov.
  29. cẹnı̑vəc, -vca, m. der Schätzer, Cig., Jan., C.
  30. cẹnı̑vka, f. die Schätzerin, Cig.
  31. cenja, f., M., C., pogl. cajna 1).
  32. cẹ́njenje, n. das Schätzen.
  33. cènk, interj. = cink: cenk cenk, kling kling! Cig.
  34. cę̑nk, m. der Klang, M., C.; zvon ima lep cenk, SlGor.
  35. cẹnljìv, -íva, adj. schätzbar, Cig., Jan.
  36. cẹnǫ̑, adv. ( instr. ad cena, Mik. (V. Gr. IV. 709.)? prim. Cv. XI. 9.) wohlfeil, c. prodajati; to je ceno; compar. ceneje, wohlfeiler; prim. cenejši.
  37. cẹnọ̑st, f. die Wohlfeilheit, Cig., Jan.
  38. cẹnóta, f. die Wohlfeilheit, Levst. (Zb. sp.).
  39. cẹnǫ́vən, -vna, adj. Preis-: cenovna poverilnica, das Marktpreiscertificat, Levst. (Nauk).
  40. cẹnovník, m. die Preisliste, der Tarif, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ.; das Coursblatt, DZ.
  41. cẹnovnı̑ški, adj. tarifmäßig: cenovniška pristojbina, DZ.
  42. cènt, cę́nta, m. der Zentner; ima denarjev na cente, er hat Geld die Menge.
  43. centezimālən, -lna, adj. na sto delov razdeljen, Centesimal-, Cig. (T.); centezimalne vage, DZ.
  44. centrāla, f. die Centrale (Centrallinie), Cel. (Geom.); — prim. središčnica.
  45. centrālən, -lna, adj. središčen, Central-.
  46. centralizācija, f. v političnem pomenu: podreditev vseh oblasti v državi pod središčno oblast, die Centralisation, Cig. (T.), nk.
  47. centrifugālnost, f. die Centrifugalkraft, Cig. (T.); — prim. sredobežnost.
  48. cę́ntriga, 1) ein herabhängendes Stück Fleisch (Selchfleisch), C.; — 2) an einer Wiede zum Trocknen aufgehängtes Kräutig von Rüben u. dgl., Fr.- C.; — iz nem.; prim. bav. in kor. zentring, zum Selchen aufgehängtes Fleisch, C.
  49. cę́ntrih, m. = centriga 1), Št.
  50. centripetālnost, f. die Centripetalkraft, Cig. (T.); — prim. sredotežnost.
  51. centūrija, f. v prvotnem pomenu: skupina 100 mož, die Centurie.
  52. cēnzor, -rja, m. presojevavec, der Censor.
  53. cenzūra, f. presojevanje, die Censur, ( z. B. der Bücher), Cig. (T.).
  54. cẹpȃłnica, f. die Spaltaxt, C.
  55. cẹ́panica, f. 1) das Scheit, Mur., C.; tudi hs.; — 2) cẹpaníca, neka vrsta črešenj, kajk.- Valj. (Rad).
  56. 1. cẹ̑panje, n. das Spalten.
  57. 2. cẹ̑panje, n. 1) das Umstehen; — 2) das Niederfallen.
  58. cẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) starr werden, Fr.- C.; — 2) c. po čem, etwas ungeduldig erwarten, Svet. (Rok.).
  59. cepətȃnje, n. das Stampfen, das Getrampel; misli, da čuje cepetanje preganjavcev, Jurč.; — das Zappeln.
  60. cepətı̑n, m. der Stampfer, M.
  61. cepətı̑nka, f. die Stampferin, M.
  62. cẹpidláčən, -čna, adj. haarspalterisch, fein, C.; — hs.
  63. cẹpidláčenje, n. die Silbenstecherei, Cig. (T.); — hs.
  64. cẹpíłən, -łna, adj. Pfropf-: cepilni vosk, Cig., M.
  65. cẹpı̑łnica, f. 1) die Spaltaxt, die Kliebhacke, Cig., Jan.; — 2) die Impfanstalt, Cig., Jan.
  66. cẹpı̑łnik, m. 1) das Pfropfmesser, Cig., Jan.; — 2) die Pfropfschule (ein Garten), C.
  67. cepı̑n, m. die Spitzhaue, der Karst, Jarn., Cig., Jan., Goriš.; ein Spitzhaken zum Fortschleppen des Holzes, Poh., Gor., Dol.; — prim. 2. capin.
  68. cepı̑novəc, -vca, m. der Spitzhakenstiel, Gor.
  69. cẹ́pljenčica, f. dem. cepljenka, C.; ceplję́nčica, Npes.- M.
  70. cẹ́pljenəc, -nca, m. 1) = cepljenica, C., Z.; pri povijanju cepljenca se mora dobro gledati, da se cepič ne premakne, Pirc; — 2) der Geimpfte, Cig., Jan.
  71. cẹ́pljenica, f. durch Pfropfen veredelter Baum u. dessen Frucht; tudi: ceplję́nica, Dol.- Erj. (Torb.).
  72. cẹ́pljenje, n. 1) das Spalten; — 2) das Pfropfen; — 3) das Impfen.
  73. cẹ́pljenka, f. 1) eine Hacke zum Spalten, M., Savinska dol.; — 2) jeder durch Pfropfen veredelte Baum u. dessen Frucht, bes. die veredelte Kirsche; — 3) die Geimpfte, Cig.; — 4) pl. cepljenke, die Schutzblattern, Cig.
  74. cẹ̑pnica, f. die Spaltaxt, Jan., C.
  75. cẹpník, m. 1) der Dreschflegelstiel, Cig.; — 2) der Impfer, C.
  76. cę́pniti, cę̑pnem, vb. pf. 1) todt niederfallen, umstehen (o živalih); še jeden (vrabec) brez našega očeta volje ne cepne na tla, Ravn.; — 2) niederfallen, zu Boden fallen, Cig., C., vzhŠt.
  77. cerazīn, m. das Cerasin ( chem.), Cig. (T.).
  78. ceremǫ́nija, f. die Ceremonie; — prim. obred.
  79. cerę̑nje, n. = ruševje, das Knieholz, das Krummholz, Krn- Erj. (Torb.).
  80. cerkǫ́vən, -vna, adj. = cerkven, Cig., Jan.; cerkovno blago, Dalm.
  81. cerkǫ̑vnica, f. ein zur Kirche gehöriger Acker, Cig.
  82. cerkǫ̑vnik, m. der Kirchendiener, der Messner, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  83. cerkǫ̑vščina, f. das einer Kirche gewidmete Grundstück, Cig.
  84. cerkǫ̑vščnica, f. = cerkovnica, C.
  85. cerkvę̑n, adj. Kirchen-, kirchlich; cerkveno je ognjeno, das Kirchengut ist unantastbar, Z.
  86. cerkvę̑nəc, -nca, m. = cerkovnik, C., Z., Erj. (Izb. sp.), Dol.
  87. cerkveníca, f. ein zur Kirche gehörender Wiesengrund, Notr.
  88. cerkvenı̑ja, f. die Kirchengülte, der Kirchengrund, Cig., Notr.- Levst. (Rok.).
  89. cerkveník, m. = cerkovnik, Cig., Jan.
  90. cerkvenoprávən, -vna, adj. kirchenrechtlich, Cig., Jan., nk.
  91. cerkvenoprȃvnik, m. kdor se s cerkvenim pravom peča, Navr. (Kop. sp.).
  92. cerkvenorǫ́pən, -pna, adj. kirchenräuberisch, Cig., Jan.
  93. cerkvenozbǫ́rən, -rna, adj. Synodal-, Cig., Jan.
  94. cerkvę̑nstvọ, n. das Kirchenwesen, Cig., Jan., C.
  95. cerkvę̑nščina, f. das Kirchengut, Jan.
  96. cerovína, f. das Zerreichenholz.
  97. cę́sanica, f. cesana nat od korenja, C.
  98. cesarı̑čin, adj. der Kaiserin.
  99. cesarı̑čna, f. des Kaisers Tochter, die kaiserliche Prinzessin, Cig., Vrt.
  100. cesarjevȃnje, n. die Regierung, Herrschaft eines Kaisers, Cig. (T.); v našega cesarjevanja tridesetem letu, DZ.

   7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA