Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (7.501-7.600)

  1. brzovoznína, m. das Eilgut, Cig.
  2. bržnjákovka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  3. bubȗnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  4. búcniti, bȗcnem, vb. pf. stechen (v otročjem govoru), Cig.
  5. bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
  6. 1. búčən, -čna, adj. Kürbis-, bučno seme.
  7. 2. búčən, -čna, adj. laut lärmend: društvo postaja bučno, Zv.
  8. bučevína, f. das Kürbiskraut, die Kürbisblätter, Jan., C.
  9. bȗčman, m. der Dickkopf, Jan.
  10. bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
  11. bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
  12. bučníka, f. der Kürbiskern, C.
  13. budalȃščina, f. die Dummheit, der Unsinn, Jan., Nov.; — hs.
  14. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
  15. budíłən, -łna, adj. weckend, aufmunternd, Cig., Jan., nk.
  16. budı̑łnik, m. der Wecker an der Uhr, Mur., Cig., Jan.
  17. búdina, f. neko jabolko, Šebrelje na Goriškem- Erj. (Torb.).
  18. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
  19. budník, m. der Aufwecker, Cig.; der Aufmunterer, nk.; der Erreger ( phys.), Cig. (T.).
  20. búdnost, f. die Wachsamkeit, Mur., Cig.; die Munterkeit, Cig., Jan.
  21. búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.
  22. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
  23. 2. búhniti, bȗhnem, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, Jarn., Cig., C., Mik. (Et.).
  24. bújən, -jna, adj. üppig, Cig., Jan., C., nk.; bujno rasti; bujna fantazija, nk.; — rus.
  25. bujénje, n. das Wecken.
  26. bujnokrásən, -sna, adj. üppig schön, Cig. (T.).
  27. bújnost, f. die Ueppigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. bujen.
  28. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
  29. búknjenje, n. der Ausbruch ( z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.
  30. búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.
  31. bukvárna, f. = knjigarna, Z., nk.
  32. bukvárnica, f. 1) = knjigarnica, Cig., Jan.; — 2) = knjižnica, Mur., Cig., Jan.
  33. bukvovę̑znica, f. = knjigoveznica, Cig., Jan.
  34. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
  35. bȗlnica, f. neka trava za bule, C.
  36. bȗlnik, m. 1) = bulnica, C.; — 2) der Stechapfel, C.
  37. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
  38. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
  39. bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.
  40. bȗnčiti se, * -im se, vb. impf. convex werden, M.
  41. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  42. bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.- Valj. (Rad).
  43. búnja, f. 1) ein dicker Klumpen aus weichem Stoff, Z.; — der Knollen, V.-Cig.; — 2) ein bausbäckiges Weib, Cig.
  44. búnjast, adj. aufgedunsen, V.-Cig.; bunjast človek, ein bausbäckiger, dicker und fetter Mensch, Cig., C.
  45. búnjav, adj. = bunjast, Z.
  46. búnjavəc, -vca, m. der Bausback, Cig., Valj. (Rad).
  47. bȗnjəc, -njca, m. = bunjast človek, C.
  48. bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.
  49. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  50. bȗnkanje, n. 1) das Puffen, das Stoßen, Jarn., Cig., Jan.; — 2) das Spielen auf der Bassgeige, Jarn.
  51. bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
  52. bȗnkast, adj. knollig, knotig, knorrig, Cig.
  53. bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen ( z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
  54. bȗnkavəc, -vca, m. der Bassgeigenspieler, Jarn.
  55. búnkniti, bȗnknem, vb. pf. 1) mit geballter Faust einen Schlag versetzen, puffen, stoßen, M.; — 2) platzend fallen ( z. B. ins Wasser), C.
  56. búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.
  57. burgȗndec, -dca, m. die Burgundertraube, Z.
  58. búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.- Valj. (Rad).
  59. bȗrnica, f. der Fregattenvogel (tachypetes), Erj. (Ž.).
  60. bȗrnič, m. die Fensterhaspe, Cig.
  61. bȗrničək, -čka, m. dem. burnič, Cig.
  62. bȗrnik, m. 1) die Haspe bei Thüren und Fensterladen, in welche der Riegel geschoben wird, V.-Cig., C., Rib.; — 2) der Kloben, die Schere bei einer Wage, das Wagegericht, V.-Cig.
  63. búrnost, f. der Ungestüm, Cig. (T.), nk.
  64. búskniti, bȗsknem, vb. pf. mit Geräusch fallen, plumpen: na koga b., jemanden anfallen, C.
  65. búsniti, bȗsnem, vb. pf. = buskniti, C.
  66. búšina, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  67. búškniti, bȗšknem, vb. pf. (stark) anklopfen, Jan.
  68. butàn, -ána, m. neka psovka, Št.- Pjk. (Črt.).
  69. bútanje, n. das Anschlagen, das Stoßen; butanje valov, die Brandung, Cig. (T.).
  70. bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.- M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.
  71. bútniti, bȗtnem, vb. pf. = butiti.
  72. butolę̑nka, m. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  73. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
  74. buzakljȗnski, adj. (lepše rečeno, nam. buzaronski), Jan., Preš.
  75. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
  76. buzarǫ̑nski, adj. sakrisch: b. bič! Luderpeitsche! Zora.
  77. buzdahȃn, m. = buzdovan, Krelj, (buzhihan, Dict.).
  78. buzdovȃn, m. der Streitkolben, Cig., Jan.; — hs. iz tur. bozdogan.
  79. bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
  80. bȗžnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  81. bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  82. bzíkniti, bzı̑knem, vb. pf. spritzen, Mur., Mik.
  83. cábniti, cȃbnem, vb. pf. ausschlagen, Cig., C.; — prim. cebniti.
  84. cácavən, -vna, adj. verzärtelt, empfindlich, ogr.- C.
  85. cácavnost, f. die Verzärtelung, die Weichlichkeit, ogr.- C.
  86. cácniti, cȃcnem, vb. pf. schmeißen, werfen, Guts.
  87. 1. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = kaniti, C.
  88. 2. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = cavfniti, zurücktreten: konj, junec cafne, C.
  89. cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.
  90. cájhnati, -am, vb. impf. wehklagen, Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. cajhen 1).
  91. cajhnováti, -ȗjem, vb. impf. = cajhnati, C.
  92. cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.
  93. cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.- Valj. (Rad); — prim. cajnati.
  94. cȃjnati, -am, vb. impf. železo c., Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; — iz nem.
  95. cȃjnica, f. dem. cajna; das Handkörbchen.
  96. cȃnc, m. v canc (canec) iti, traben, Št.- Cig.; — prim. cenc.
  97. cȃncavəc, -vca, der Zögerer, Zauderer, Mariborska ok.- Kres; — prim. cencati.
  98. cándər, -dra, m. 1) der Fetzen: candri od njega vise, Dol.; — 2) der Zerlumpte, Dol.
  99. cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)
  100. cȃndrati, -am, vb. impf. zerreißen, Fr.- C.

   7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA