Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (7.401-7.500)

  1. brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.- Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.
  2. brodnárič, m. mlad brodnik; prim. brodnar.
  3. brodnárski, adj. = brodniški, M.
  4. brodníca, f., pl. ptice brodnice, die Watvögel, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  5. brodník, m. 1) der Fährmann (bei einer Ueberfuhr), der Ueberführer; der Schiffsknecht, der Schiffer; brodniki, die Schiffsleute; brodniki so po Savi v ladjah žito vozili; — brodniki = mornarji, Dalm.; — 2) das Schiffsboot (nautilus pompilius), Erj. (Ž.).
  6. brodnína, f. die Ueberfuhrgebür; — die Frachtgebür, der Fuhrlohn (am Wasser), Cig.
  7. brodnı̑ški, adj. Ueberführer-, Schiffsknecht-, Schiffer-; — Schiffahrt-: brodniška policija, DZ.
  8. brǫ̑dnja, f. die Fahrt zu Schiffe, C.
  9. brǫ́dnost, f. = plovnost, Cig.
  10. brodonǫ́sən, -sna, adj. Schiffe tragend, schiffbar, Jan., Zora; — po hs.
  11. brodovína, f. die Ueberfuhrgebür; — der Fuhrlohn am Wasser, das Schiffsgeld, Mur., Dict., C., Dalm.
  12. brójən, -jna, adj. numerisch, Cig. (T.); — prim. broj.
  13. brōmnat, adj. Brom-: bromnata voda, das Bromwasser, Jes.
  14. brōmnica, f. = bromnata voda, Jes.
  15. bròn, -óna, m. die Bronze, Mur., Cig., Jan., Dalm., Ravn., nk.
  16. bronár, -rja, m. der Bronzegießer, C.
  17. bronárnica, f. die Bronzegießerei, nk.
  18. brónast, adj. bronzen, Mur., Cig., Jan., nk.
  19. brončár, -rja, m. = bronar, C.
  20. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
  21. brónəc, -nca, m. die Bronze, M., SlGor., C.; bučeč b., Schönl.
  22. bronę̑n, adj. = brončen, C.
  23. bronína, f. das Bronzemetall, C.
  24. bronovína, f. = bronina, Jan.
  25. broščína, f. = brošč, C.
  26. brovníka, f., Cig.; pogl. dobrovita.
  27. bŕsən, -sna, adj., Cig., Pivka- M.; pogl. brsten.
  28. bȓskanje, n. 1) das Wegschnellen, M.; — 2) das Scharren.
  29. bŕskniti, bȓsknem, vb. pf. wegschnellen, C.
  30. bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.- Valj. (Rad).
  31. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
  32. brstę̑n, adj. knospenreich, GBrda; brstena pomlad, C.
  33. brstẹ̑nje, n. die Knospung, Cig. (T.).
  34. brstína, f. coll. Ruthenholz, Reiser, Z.; moramo slabe vrhove in brstino pobirati, grajščaka pa čaka debelina, Bes.
  35. brstnàt, -áta, adj. 1) knospig, brstnata vejica, Cig.; — 2) üppig: brstnata pšenica, brstnato drevo, C.
  36. brstnátiti se, -ȃtim se, vb. impf. = brstje dobivati, C.
  37. brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Novake pri Cerknem- Erj. (Torb.).
  38. brstovína, f. = brstina, Cig.
  39. brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).
  40. brščína, f. neka vinska trta, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  41. bršlẹ̑n, m. = bršljan, Mur., Jan., Mik. (Et.), Gor.- Navr. (Let.).
  42. bršlı̑n, m. = bršljan, Cig., Jan., BlKr., Št.
  43. bršljȃn, m. der Epheu (hedera helix).
  44. bršljȃnov, adj. Epheu-.
  45. bršljȃnovəc, -vca, m. bršljanovci, Epheuarten (araliaceae), Tuš. (R.).
  46. bršljȃnovica, f. die Cissoide, die Epheulinie ( math.), Cig. (T.).
  47. brtávsniti, brtȃvsnem, vb. pf. plump niederwerfen, Z.
  48. bȓtnik, m. der Waldhonigzeidler, C.; — prim. brt.
  49. brúhanje, n. das Auswerfen, das Speien; — das Husten mit Auswurf, Cig., C.
  50. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
  51. brúmən, -mna, m. der Monat Jänner, Rez.- C.; — prim. it. bruma, härtester Winter.
  52. brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.
  53. brúmnost, f. = pobožnost.
  54. brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
  55. brȗna, f. braune Kuh, C.
  56. brȗnast, adj. balkig, Cig.
  57. brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.
  58. 1. brȗnda, f. 1) die Maultrommel, BlKr., Valj. (Rad); — 2) = volk (Schnurre), Cig., C.
  59. 2. brȗnda, f. dickes Frauenzimmer, Štrek.
  60. brundálọ, n. das Schnarrwerk, Cig.
  61. brundáš, m. der Maultrommelspieler, M.
  62. brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).
  63. brunẹ́ti, -ím, vb. impf. bräunlich werden, reifen (o žitu); oves, silje bruni, vzhŠt.- C.; — prim. brun.
  64. brȗnkati, -kam, -čem, vb. impf. brummen: obad brunče, C.
  65. brunketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen: struna brunkeče, C.
  66. brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
  67. brȗnovje, n. das Balkenwerk, LjZv.
  68. brusárnica, f. die Schleiferei, die Schleiferwerkstätte, Cig.
  69. brúsən, -sna, adj. zum Schleifen gehörig: brusni kamen, der Schleifstein.
  70. brusı̑łnica, f. die Schleiferwerkstätte, Cig.; — die Schleifmühle, Jan.
  71. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
  72. 1. brusníca, f. 1) das Schleifsteingestell, Mur., Cig., C., Štrek., Št.; — 2) das Schleifwasser, Mur.
  73. 2. brusníca, * f. die Preiselbeere o. rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Jan., Tuš. (R.) *; — rus., češ.
  74. brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  75. brusnína, f. das Schleifsel, V.-Cig.
  76. brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).
  77. brúšenje, n. das Schleifen, das Wetzen.
  78. brȗšnja, f. das Schleifen, Valj. (Rad).
  79. brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.
  80. brvən, ** brvna, m. = brvno, bruno, BlKr.
  81. bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
  82. brzamı̑n, m. = berzamin, ( it. marzemino), Štrek.
  83. brzdȃnje, n. das Zäumen; das Bezähmen.
  84. brzdnína, f. das Zaumgeld, Cig.
  85. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
  86. brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
  87. brzinomèr, -mę́ra, m. der Geschwindigkeitsmesser, Cig.
  88. brzlína, f. = trohlina, der Moder, C.
  89. brznẹ́ti, -ím, vb. impf. = prhneti, modern, faulen: les, truplo brzni, C.; ogelj brzni, verwandelt sich in Asche, C.
  90. brzníca, f. das Schnellschiff, Cig.
  91. brznọ̑st, f. die Hurtigkeit, die Fertigkeit, Cig., C.
  92. brzojávən, -vna, adj. telegraphisch, nk.
  93. brzonòg, -nǫ́ga, schnellfüßig, Jan.; brzonoga srna, Zora.
  94. brzopísən, -sna, adj. die Schnellschrift betreffend, stenographisch, M.
  95. brzosǫ́dən, -dna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
  96. brzostrẹ́łən, -łna, adj. geschwindschützig, Jan.
  97. brzotísən, -sna, adj. Schnelldruck-, M.; brzotisni stroj, Zora.
  98. brzoústən, -tna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
  99. brzovǫ́zən, -zna, adj. schnellfahrend, Zora; brzovozno blago, Eilgut, Jan.
  100. brzovǫ̑znik, m. der Schnellfahrer, Jan.

   6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA