Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (7.201-7.300)
-
brezsnǫ́vən, -vna, adj. immateriell, Cig.
-
brezsnǫ́vnost, f. die Immaterialität, Cig.
-
brezsǫ́čen, -čna, adj. saftlos, Jan., Cig. (T.).
-
brezsǫ́dən, -dna, adj. außergerichtlich: brezsodna odpoved, DZ.
-
brezsółnčən, -čna, adj. sonnenlos, Cig.
-
brezsółzən, -zna, adj. thränenlos, Cig.
-
brezspǫ́łən, -łna, adj. geschlechtslos, Jan.
-
brezspǫ́łnost, f. die Geschlechtslosigkeit, Cig.
-
brezsrámən, -mna, adj. schamlos, Cig., Jan., Krelj.
-
brezsrámnost, f. die Schamlosigkeit, Cig.
-
brezsŕčən, -čna, adj. herzlos, brezsrčna mati.
-
brezsȓčnica, f., pl. brezsrčnice, die Röhrenherzer ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Z.).
-
brezsŕčnost, f. die Herzlosigkeit.
-
brezstrástən, -tna, adj. leidenschaftslos, Cig., Jan.
-
brezstrástnost, f. die Leidenschaftslosigkeit, Cig. (T.).
-
brezstrǫ́čən, -čna, adj. schotenlos, Cig.
-
brezstrúpən, -pna, adj. giftlos, Cig.
-
brezškǫ́dən, -dna, adj. schadlos, Jan.
-
brezškǫ́dnost, f. die Schadlosigkeit, Cig.
-
brezštevíłen, -łna, adj. unzählig, zahllos, Cig., Jan., nk.
-
brezštevíłnost, f. die Unzählbarkeit, Cig., nk.
-
brezšúmnost, f. die Geräuschlosigkeit, Cig.
-
breztáktən, -tna, adj. tactlos, nk.
-
breztáktnost, f. die Tactlosigkeit, Cig. (T.).
-
breztẹlę́sən, * -sna, adj. unkörperlich, Cig., Jan., Cig. (T.), entkörpert, Cig.; Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit' želim, Vod. (Pes.).
-
breztẹlę́snost, * f. die Unkörperlichkeit, Cig.
-
breztežávən, -vna, adj. mühelos, Jan.
-
breztę́žən, -žna, adj. schwerlos, Cig. (T.).
-
breztrúdnost, f. die Mühelosigkeit, Cig.
-
breztvárnost, f. die Immaterialität, Cig. (T.).
-
brezúdən, -dna, adj. gliederlos, Cig.
-
brəzúmən, -mna, adj. vernunftlos, Cig., Jan.; unsinnig, Cig., Jan.; absurd, Cig. (T.), Jan.
-
brezúmnež, m. der Dummkopf, Cig.
-
brezúmnost, f. die Unvernünftigkeit, die Sinnlosigkeit, Cig.
-
brezúpən, -pna, adj. hoffnungslos, verzweifelt, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
brezȗpnik, m. der Verzweifelte, Cig., ZgD., Zora.
-
brezúpnost, f. die Hoffnungslosigkeit, Cig., Jan., nk.
-
brezupǫ́rən, -rna, adj. widerstandslos, Cig.
-
brezupǫ́rnost, f. die Widerstandslosigkeit, Cig.
-
brezuspẹ́šən, -šna, adj. erfolglos, Cig. (T.), C., nk.
-
brezuspẹ́šnost, f. die Erfolglosigkeit, Cig., C.
-
brezustrǫ́jen, -jna, adj. anorganisch, h. t.- Cig. (T.).
-
brezušę́sən, -sna, adj. ohrlos, Cig.
-
brezuvẹ́tən, -tna, adj. unbedingt, kategorisch, h. t.- Cig. (T.); brezuvetno verjeti, unbedingt Glauben schenken, Levst. ( LjZv.).
-
brezvẹ́jən, -jna, adj. astlos, Cig.
-
brezvẹ̑nčnica, f., pl. brezvenčnice, kronenlose Pflanzen, Cig. (T.).
-
brezvę́rən, -rna, adj. religionslos, nk.; irreligiös, Cig.
-
brezvę̑rnica, f. die Religionslose, nk.; die Irreligiöse, Cig.
-
brezvę̑rnik, m. der Religionslose, nk.; der Irreligiöse, Cig.
-
brezvésəłn, adj. ruderlos, Cig.
-
brezvẹ́stən, -tna, adj. gewissenlos, Mur., Cig., Jan., nk.
-
brezvẹ̑stnež, m. der Gewissenlose, nk.
-
brezvẹ̑stnica, f. die Gewissenlose, Cig.
-
brezvẹ̑stnik, m. der Gewissenlose, Mur., Cig., Jan.
-
brezvẹ́stnost, f. die Gewissenlosigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
-
brezvẹ́trn, adj. windstill, Cig.; brezvetrni pas, die Zone der Calmen, Cig. (T.).
-
brezvę́zən, -zna, adj. asyndetisch, Cig. (T.).
-
brezvkúsən, -sna, adj. geschmacklos, fade, Cig. (T.).
-
brezvkúsnost, f. die Geschmacklosigkeit, Jan.
-
brezvládən, -dna, adj. anarchisch, Cig., Jan.
-
brezvládnost, f. = brezvladje, Cig.
-
brezvǫ́dən, -dna, adj. wasserlos, wasserfrei, Cig., Jan., Cig. (T.); regenlos, Jes.
-
brezvǫ́ljən, -ljna, adj. willenlos, Cig., Jan.
-
brezvǫ́ljnost, f. die Willenlosigkeit, Cig. (T.).
-
brezvračíłən, -lna, adj. ohne Gegenleistung, DZ.
-
brezvrátən, -tna, adj. thürlos, Cig.
-
brezvzrǫ́čnost, f. die Ursachlosigkeit, Cig. (T.).
-
brezzakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehelose, Mur.
-
brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
-
brezzakǫ́nski, adj. ehelos, Guts., Mur., Cig., Jan.
-
brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.
-
brezzaslúžən, -žna, adj. verdienstlos, Jan.
-
brezzaščítən, -tna, adj. wehrlos, Cig. (T.).
-
brezzavẹ́sten, -tna, adj. bewußtlos, Jan., nk.
-
brezzavẹ́tən, -tna, adj. schutzlos, Jan.
-
brezzlóbən, -bna, adj. arglos, Jan.
-
brezznačájən, -jna, adj. charakterlos, Jan., nk.
-
brezznačȃjnik, m. der Charakterlose, C.
-
brezznačájnost, f. die Charakterlosigkeit, Cig. (T.), nk.
-
brezzǫ̑bən, -bna, adj. zahnlos, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
-
brezzǫ̑bnica, f. zahnloses Weib, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
-
brezzǫ̑bnik, m. zahnloser Mensch, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
-
brezzráčən, -čna, adj. luftleer, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
brezzrn, adj. körnerlos, Jan.
-
brezžę̑nstvọ, n. der Cölibat, Cig., Jan.
-
brezžíłən, -łna, adj. aderlos, nervenlos, ( bot.), Cig. (T.).
-
brezžlẹ́zən, -zna, adj. drüsenlos, Cig.
-
brẹžàn, -ána, m. der Uferbewohner, Cig., Jan.
-
brẹžȃnjək, -njka, m. kleiner Hügel, C., Mik., Valj. (Rad), Št.
-
brẹžȃnka, f. 1) die Uferbewohnerin, Cig.; — 2) neko vino iz tržaške okolice.
-
brẹ̑žən, -žna, adj. 1) Ufer-: brežna sapa, der Landwind, Cig.; — 2) bergig, Cig., M., C.; brežna tla, bergiges Terrain, Levst. (Cest.); brežna krajina, C.; abschüssig, Jarn., M., C.; njive so brežne, Gor.
-
brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
-
brẹ̑žnat, adj. bergig, C.
-
brẹ̑žnica, f. 1) der Küstenfluss, Cig. (T.), Jes.; — 2) ein aus Faschinen verfertigtes Werk im Wasserbaue, das Packwerk, Št.- Cig.; — 3) der Bergacker, Cig.
-
brgǫ̑n, m. die Leimruthe, die Leimstange, C., Z., Kr.; nastavili smo brgone, LjZv. — iz it. vergone.
-
brídən, -dna, adj. scharf: nož, kosa, C., Z.; — bitter, C.
-
bridkomísəłnost, f. die Schwermuth, Guts.
-
bridkọ̑stən, -tna, adj. voll Bitterkeit, trübselig: bridkostna starost, Vrt.
-
brídniti, brı̑dnem, vb. pf. 1) bitter werden, C.; — 2) beißend schmecken: redkva bridne, C.
-
brigādən, -dna, adj. Brigade-.
6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani