Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (6.801-6.900)

  1. 2. brána, f. 1) = mrena, C.; — 2) die Nachgeburt, Guts.; — iz lat. membrana.
  2. branáč, m. der Egger, Cig., Jan.
  3. bránati, -am, vb. impf. eggen.
  4. bránavəc, -vca, m. = branač, Cig.
  5. brȃnba, f., pogl. bramba.
  6. brančúr, -rja, m. = brina, Guts.; — prim. borovnica 2).
  7. brȃnec, -nca, m. coll. abgenommene Kastanien, C.
  8. brȃnək, -nka, m. die Falte, C., Z.; — prim. branja.
  9. brángar, -arja, m. = branjevec, C., Z.
  10. brángarica, f. = branjevka, Mik.
  11. 1. braníca, f. 1) der Wehrthurm, M.; das Schloss, die Festung, C.; — der Zufluchtsort, C.; — 2) bránica, dem. brana 2).
  12. 2. bránica, f. = prepona (Zwerchfell), Erj. (Z.); — prim. 2. brana.
  13. branìč, -íča, m. = mala lesa, C.; — prim. brana 3).
  14. braník, m. 1) das Bollwerk, Cig. (T.); — to je moj branik, das ist mein Schutz; BlKr.; — 2) der Eggenzahn, C. ( nam. brannik); — 3) majhen čoln iz jednega debla, Gor.
  15. braníka, f. der Jahresring bei Bäumen, C.; ploh ima široke branike, Poh., Čemšenik ( Gor.); — prim. borovnika.
  16. braníłən, -łna, adj. Schutz-, Cig., Jan., nk.; branilna zveza, das Schutzbündnis, Cig., Jan.; — branilne naredbe, Sicherheitsvorkehrungen, DZ.
  17. branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
  18. braníšče, n. 1) das Bollwerk, Mur., Cig. (T.), Nov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči in zidinami, Vrt.; — die Burg, C.; — 2) das Gerüst der Egge (ohne die Zähne), Cig.; — 3) = brana, der Rost (in der Baukunst), Mur.
  19. branı̑telj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.
  20. branı̑teljica, f. die Schützerin, C.
  21. branı̑teljstvọ, n. der Wehrstand, Let.
  22. branı̑təv, -tve, f. die Vertheidigung, die Beschützung, Cig., Jan.
  23. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
  24. branı̑tva, f. = branitev.
  25. branı̑tvọ, n. = branitev, Habd.- Mik.
  26. branı̑vəc, -vca, m. der Vertheidiger, der Beschützer.
  27. brȃnja, f. die Falte, Cig., Jan., Mik.; — prim. nabrati.
  28. brȃnjak, m. der Eggenzahn, Svet. (Rok.).
  29. bránjar, -rja, m. der Greißler, der Obsthändler, Cig., Jan.; — iz nem. Fragner; prim. brangar, branjevec.
  30. bránjarica, f. die Greißlerin, die Obsthändlerin, Cig., Jan.
  31. branjarı̑ja, f. die Greißlerei, das Obsthändlergeschäft, Cig., Jan.
  32. branjáriti, -ȃrim, vb. impf. Greißler, Obsthändler sein, Cig.
  33. branjárnica, f. die Greißler-, die Oebstlerbude, Cig.
  34. branjȃrstvọ, n. die Greißlerei, der Victualienverkauf, Jan.
  35. bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
  36. bránjenəc, -nca, m. der Schützling, der Schutzbefohlene, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ.
  37. branjeníca, f. das Gehege, Cig.
  38. bránjenik, m. = branjenec, Cig.
  39. bránjenje, n. 1) die Vertheidigung; — die Hinderung, die Verwehrung; — 2) die Weigerung.
  40. bránjevəc, -vca, m. der Greißler, der Oebstler; — prim. branjar.
  41. branjevína, f. das Gehege, Cig.
  42. bránjevka, f. die Greißlerin, die Oebstlerin.
  43. bránjevski, adj. Greißler-, höckerisch, Cig.
  44. brȃnji, adj. Eggen-: branji zob, Cig.; ( nam. "branni").
  45. branjúg, m. die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.), Habd.- Mik.; — prim. borovnjak.
  46. bránkəlj, -klja, m. = abranek, leskov cvet, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  47. branoglȃvəc, -vca, m., C. = branovlek.
  48. branovlàk, -vláka, m. = branovlek, Mik.
  49. branovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. das Querholz, woran die Stränge befestigt werden, das Wagendrittel, Cig., C., Mik., vzhŠt.
  50. bránščice, f. pl. der Eggenschlitten, C.
  51. brȃnva, f., Jarn., Guts. (Res.), C., pogl. bramba.
  52. brȃšnja, f. = brašno, Guts., Mur.
  53. brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.
  54. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
  55. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
  56. bratȃnčək, -čka, m. dem. bratanec, Cig.
  57. bratȃnəc, -nca, m. = bratan, Mur., Cig., Jan., C.
  58. bratȃnka, f. = bratana, Cig., Jan.
  59. bratȃnstvọ, n. die Neffenschaft, Cig.
  60. bratı̑čna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
  61. bratínja, f. = bratina, bratovščina, Alas.
  62. bratı̑nski, adj. brüderlich, Habd., Jan., ogr.- Mik., bratinsko deljenje, Krelj.
  63. bratı̑nstvọ, n. die Brüderlichkeit, das brüderliche Verhältnis, Habd., Mur., Cig., C.; — = bratovščina 1): pila sva bratinstvo, Jurč.
  64. bratoljúbən, -bna, adj. den Bruder (die Brüder) liebend, C.; bratoljubni vzori, humanitäre Ideale, Levst. (Pril.).
  65. bratomǫ́rən, -rna, adj. brudermordend, C., nk.
  66. bratovən, -vna, adj. = bratovski: bratovna ljubezen, Guts. (Res.).
  67. brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).
  68. bratrána, f. 1) des Bruders Tochter, C.; — 2) die Cousine, Cig., Jan.
  69. brátrančək, -čka, m. dem. bratranec; das Bruderkind, Cig.
  70. brátrančič, m. dem. bratranec, C., Valj. (Rad).
  71. brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.
  72. brátranka, f. 1) = bratična, Cig., Jan.; — 2) die Cousine, stričeva ali ujčeva hči, Cig., Jan., BlKr.
  73. bratrı̑čna, f. = bratična, Cig., Muršec- C.
  74. brátrina, f. = bratovščina, ("bratrna") Jarn., Kor.- Cig., Jan., Slom.
  75. brátrn, adj. = bratovski: bratrna ljubezen, Jarn., C.; po bratrno, Slom.
  76. 1. brátrna, f. = bratična, jvzhŠt.
  77. 2. brátrna, f., pogl. bratrina.
  78. brátrnica, f. = bratična, Jan.
  79. brátrnik, m. = bratič, Cig., Jan.
  80. bratrovı̑čna, f. = bratična, C.
  81. bratȗn, m. der Bruder ( zaničlj.), C.
  82. bravčetína, f. das Schöpsenfleisch, Mur.
  83. bravčevína, f. das Schöpsenfleisch, SlN.
  84. bravčína, f. das Schöpsenfleisch, Št.
  85. bravę̑tina, f. das Schöpsenfleisch, Valj. (Rad).
  86. bravína, f. das Fleisch von Schafen, das Schöpsenfleisch.
  87. bravínja, f. = svinja, C.; — prim. brav, m. 2).
  88. bravı̑nski, adj. 1) Schöpsen-: bravinsko pleče, Habd.- Mik.; — 2) Schweins-, C.
  89. bravščína, f. 1) das Schöpsenfleisch, C., Notr.; — 2) = svinjina, C., vzhŠt.
  90. brázdenica, f. die Hohlkehle, Guts., Valj. (Rad); brazdeníca, Mur.
  91. brazdína, f. kepa zemlje od brazde, C.
  92. brazgótən, -tna, adj. narbig, Guts., Mur.
  93. brazgotína, f. die Narbe, die Schramme.
  94. brazgotínast, adj. narbig, benarbt, schrammig.
  95. bȓbanje, n. das Stöbern, das Wühlen.
  96. brbọ̑nčica, f. die Papille: tipalne brbončice, Erj. (Som.).
  97. brbọ̑nəc, -nca, m. "bradavica ali izrastek na nosu", die Papille, Erj. (Torb.); — prim. brbunec.
  98. brbotȃnje, n. 1) das Sprudeln; — 2) das Plappern.
  99. brbotniti, -nem, vb. pf. = brbotiti, C.
  100. brbrȃnje, n. das Plappern, das Schwatzen.

   6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA