Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (6.701-6.800)

  1. bołšı̑njak, m. das Flohnest, Jan.
  2. bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.- Valj. (Rad).
  3. bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.
  4. bolvančár, -árja, m. der Götzendiener, M., C.
  5. bolvaníca, f. der Götzentempel, C.
  6. bolvȃnski, adj. Götzen-, Z.
  7. bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.- Valj. (Rad).
  8. bȏłzen, -zni, f. die Spalte, die Ritze: žival (= bečele) sili skoz bolzni, Levst. (Beč.), Lašče; — prim. bezen.
  9. bombardovȃnje, n. das Bombardement, Cig., Jan.
  10. bombȃževina, f. die Baumwollware, der Baumwollzeug, Cig., Jan., DZ.; tudi bombaževína.
  11. bọ́na, f. die Kröte (bufo vulgaris et variabilis), Ponikve (Prim.)- Erj. (Torb.), Idrija.
  12. bọ̑nka, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) temna, belopikasta smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. bunka.
  13. borȃčnat, adj. Borax-: boračnata voda, Jes.
  14. borȃčnica, f. das Boraxwasser, Jes.
  15. 1. bórən, -rna, adj. kampflustig, M.
  16. 2. bǫ̑rən, -rna, adj. ärmlich, armselig; borna koča, borna obleka; nam. uboren = ubožen.
  17. boríłən, -łna, adj. zum Kämpfen, Fechten gehörig, Cig., nk.; borilni meč, das Fechtschwert, Cig.
  18. borı̑łnica, f. die Kampfschule, die Fechtschule, Cig., Jan., nk.
  19. boríłnost, f. die Kampffähigkeit, C.
  20. borı̑nje, n. = borovje, C., Št.
  21. borı̑ščnica, f., C., pogl. borilnica.
  22. borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.- Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  23. bǫ́rnost, f. = ubožnost, Cig.
  24. borǫ́vən, -vna, adj. 1) Föhren-, Kiefer-, Jarn., M.; — 2) nicht fein, grob, C.; — prim. borov.
  25. borovína, f. das Kieferholz, das Föhrenholz.
  26. borovı̑nka, f. 1) = borovnica, C.; — 2) die Wacholderbeere, C.
  27. borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.
  28. borovnı̑čar, -rja, m. der Heidelbeerensammler, Cig.; der Heidelbeerenverkäufer, Vrt.
  29. borovníčast, adj. heidelbeerblau, Cig.
  30. borovníčevəc, -vca, m. der Schwarzbeerenbrantwein, der Heidelbeerengeist, Cig., Kr.
  31. borovníčevje, n. coll. das Heidelbeergesträuch.
  32. borovnı̑čje, n. coll. = borovničevje, Z.
  33. borovníka, f. letorast v borovji, C.
  34. borovnják, 1) = brinjevka, die Wacholderdrossel oder der Krammetsvogel (turdus pilaris), C., Danj. (Posv. p.); — 2) ein Trinkgefäß aus Wacholderholz, Habd.- Mik.
  35. bōrsən, -sna, adj. Börsen-: borsni kurs, borsna cena, der Börsencours, Cig., Jan., nk.
  36. bōrsovən, -vna, adj. = borsen: borsovni papirji, das Börsenpapier, DZ.
  37. bōsman, m. der Hochzeitskuchen (Hochzeitsstriezel), Jan., C.; bosmani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti, vzhŠt.- SlN., Pjk. (Črt.).
  38. bosnik, der Blockwagen, V.-Cig.; — prim. bos.
  39. bosonòg, -ǫ́ga, adj. barfuß, Cig., Jan., nk.
  40. botāničən, -čna, adj. botanisch, Cig., Jan., nk.
  41. botānik, m. der Botaniker, Cig. (T.).
  42. botānika, f. die Botanik; — prim. rastlinoznanstvo.
  43. botāniški, adj. Botaniker-, botanisch, Mur., nk.
  44. botānski, adj. botanisch, Cig., LjZv.
  45. bǫ́tričən, -čna, adj. Pathen-: botrična nedelja, der erste Sonntag nach Ostern (= bela nedelja), Dol.- Cig.
  46. botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.
  47. botrı̑nəc, -nca, m. der Gast beim Pathenschmause, Mur., Cig.
  48. botríniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Gevatterschaft auf sich nehmen: ženi se bliže ko moreš, botrini se dalje ko moreš, Kres.
  49. botrínja, f. 1) = botra, Dict.- Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.- Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.
  50. botrinjáča, f. = botrinska pogača, C.
  51. botrı̑nski, adj. zur Gevatterschaft, zum Pathenschmause gehörig, Mur., Cig.
  52. botrı̑nstvọ, n. die Gevatterschaft, Cig., Jan.
  53. botrı̑nščak, m. = botrinec, C.
  54. božančè, -ę́ta, n. das Hätschelchen, Cig.
  55. bǫ́žanje, n. das Streicheln, das Liebkosen.
  56. božȃnski, adj. göttlich, Habd., Mur., nk.; božansko lep, göttlich schön, nk.
  57. božȃnstvən, -tvəna, adj. göttlich, nk.
  58. božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  59. bǫ́žən, -žna, adj., Danj. (Posv. p.), pogl. ubožen.
  60. božíčən, -čna, adj. Weihnachts-; božı̑čni dan, der Christtag; božični prazniki, die Weihnachtsfeiertage.
  61. božičevȃnje, n. das Feiern der Weihnachtstage, M.
  62. božíčevina, f. pred vsakim božičem tisti dan dajo živini od vsakega žita nekoliko v zobanje, to je božičevina, Gor.
  63. božı̑čnica, f. 1) das Weihnachtslied, Cig., Jan.; — 2) das Weihnachtsgeschenk (namentlich ein Apfel), C., Št.; — 3) der Christbaum, Cig., Jan., C., nk.
  64. božı̑čnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
  65. božı̑čnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.- Valj. (Rad).
  66. božjȃstən, -tna, adj. fallsüchtig, epileptisch; b. otrok.
  67. božjȃstnica, f. 1) die Fallsüchtige, M.; — 2) der Baldrian (valeriana officinalis), C.
  68. božjȃstnik, m. der Fallsüchtige, der Epileptiker, Levst. (Pril.).
  69. božjepǫ́tən, -tna, adj. Pilger-, Wallfahrts-, Jan., nk.
  70. božjepǫ̑tnica, f. die Pilgerin, die Wallfahrerin, Jan., nk.
  71. božjepǫ̑tnik, m. der Pilger, der Wallfahrer, Cig., Jan., nk.
  72. božjerǫ̑pnik, m. der Gottesräuber, Let.
  73. brábranək, -nka, m., C., pogl. abranek.
  74. bradavíčən, -čna, adj. Warzen-: bradavični podaljšek, der Warzenfortsatz, Cig.; — warzig, Jan.
  75. bradavíčnat, adj. warzig, voll Warzen.
  76. bradavı̑čnik, m. die sechskantige Fetthenne (sedum sexangulare), C., Z., Medv. (Rok.).
  77. bradavı̑čnjak, m. der Mauerpfeffer (sedum acre), Št.- Erj. (Torb.).
  78. brádən, -dna, adj. Bart-; bradni las, Cig.
  79. bradı̑nje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.- Valj. (Rad).
  80. bradníca, f. die Hellebarte, V.-Cig.
  81. bradničár, -rja, m. der Hellebardier, Cig.
  82. bradník, m. der Bartkamm, Cig.
  83. bradovánjica, f. "kolač, vežoč gredelj in kolca; pleten je od dobrovitovih trt", Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.); — prim. bradovatnica.
  84. bradovȃtnica, f. = dobrovitnica = dobrovitovina (viburnum lanthana), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  85. bradovína, f. das Astmoos (hypnum tamariscinum), Tuš. (R.).
  86. bradovı̑tnica, f. = dobrovitnica, dobrovitovina, Erj. (Torb.).
  87. bradovníca, ** f. der Schlüsselbart, Cig., Slom.- C.
  88. bradurína, f. ein großer Bart, Cig.
  89. bráhornat, adj. kropfig, Mur.
  90. brȃjdnik, m. der Rebenspalierpfahl, Cig., Jan.
  91. brajník, m., Zora, Bes., pogl. branik 2).
  92. bráłən, -łna, adj. 1) zum Lesen geeignet, Lese-: bralna soba, das Lesezimmer, bralno društvo, Leseverein, nk.; — 2) lesbar, Jan.
  93. brȃłnica, f. das Lesezimmer, Jan.
  94. bramānəc, -nca, m. der Brahmane (Brahmine), Jan.
  95. brȃmbən, -bna, adj. Wehr-: brambna vojska, der Wehrkrieg, Cig.
  96. brȃmbnik, m. = branitelj, C.
  97. bramīn, m. ein Priester des Brahma, der Brahmine.
  98. brȃn, -ı̑, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.- Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
  99. brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.
  100. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.

   6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA