Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (6.301-6.400)
-
birúnja, f. = berunja, bernja, Solkan- Erj. (Torb.).
-
bisȃžnik, m. = bisaga, C.
-
bíserən, -rna, adj. Perlen-: biserna matica, = lupina prave bisernice, die Perlmutter, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
bísernast, adj. perlicht, Cig.
-
bísernat, adj. perlenreich, Cig., Jan.
-
bísernica, f. prava b., die eigentliche Perlmuschel (meleagrina margaritifera), potočna b., die Flussperlmuschel (unio margaritifer), Erj. (Ž.).
-
bísernik, m. 1) = biserar, Mur., Cig.; — 2) der Perlmutterfalter (argynnis), Jan., Erj. (Ž.).
-
bisernína, f. der Perlenschmuck, Z.
-
bisernják, m. der Perlstein (Perlit), Cig. (T.).
-
bistránga, f. = postrv, Mur., kajk.- Mik.; — iz magy.
-
bístrenje, n. das Aufhellen, das Aufklären: b. duha, razuma, Cig.
-
bistrína, f. 1) der schnelle Lauf des Wassers, Mur., Cig.; — 2) die Schärfe ( z. B. des Auges, des Verstandes), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Klarheit, Mur., Cig.; — 4) goveje in ovčje ime, Tolminski hribi, Kanin- Erj. (Torb.).
-
bistroglávən, -vna, adj. talentiert.
-
bistroglę́dən, -dna, adj. kdor bistro gleda.
-
bistrolẹ́tən, -tna, adj. schnell fliegend, Bes.
-
bistromísəln, * -səlna, adj. scharfsinnig, Jan.
-
bistroúmən, -mna, adj. scharfsinnig, ingeniös, hell denkend, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
bistroúmnost, f. die Scharfsinnigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
-
bistrovídən, -dna, adj. = bistrovid, Mur., Cig., Jan.
-
bistrovídnost, f. die Scharfsichtigkeit, Mur., Cig., Jan.
-
bı̑stvən, -tvəna, adj. wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; constitutiv, ( phil.), Cig. (T.).
-
1. bı̑tən, -tna, adj. Schlacht-, Kampf-, Cig., Jan.
-
2. bítən, -tna, adj. 1) wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; bitno razlikovati se od česa, Zv.; — češ.
-
bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.
-
bı̑tvən, -tvəna, adj. Schlacht-, Z.
-
bívanje, n. 1) das Sein, die Existenz, Cig. (T.); — 2) način, kako se kaj godi, der Process, Cig. (T.); — 3) das Verweilen, der Aufenthalt, Cig., nk.
-
bivolína, f. die Büffelhaut, Cig.
-
bivolovína, f. die Büffelhaut, coll.; Büffelhäute, DZ.
-
bizārən, -rna, adj. čuden, bizarr, Cig. (T.).
-
bízen, m., V.-Cig., pogl. viza, beluga.
-
bizíne, f. pl. = bize, Cig.
-
bı̑zna, f. slaba drobna repa, ki se kuha prascem, Plužna pri Bolci- Erj. (Torb.).
-
bı̑znat, adj. mit dem "bize" bekleidet, C.
-
bīzon, m. der amerikanische Auerochs oder Bison (bos americanus), Erj. (Ž.).
-
bı̑zovina, f. das Bisonfleisch, C.; govedina je trda kakor bizovina, Bes., vzhŠt.
-
blagȃjna, f. = blagajnica, DZ., nk.
-
blagȃjnica, f. die Schatzkammer, Cig., Jan.; die Casse, Jan., Levst. (Nauk), nk.; državna b., das Aerar, DZ.
-
blagȃjničən, -čna, adj. Cassen-, Jan., nk.
-
blagȃjnik, m. der Schatzmeister, Cig., Jan.; der Cassier, Jan., Levst. (Nauk), nk.
-
blagȃjniški, adj. Cassier-: b. posel, das Cassageschäft, nk.
-
blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.
-
blagínja, f. das Wohl, die Wohlfahrt, Levst. (Nauk), Jurč.; moliti za svojo in dobrotnikov svojih blaginjo, Zv.; na občo blaginjo, zum allgemeinen Besten, Levst. (Močv.).
-
blagodárən, -rna, adj. wohlthätig, segenbringend, Jan.
-
blagodȃtən, -tna, adj. segensreich: blagodatna žetva, C.
-
blagodẹ́jən, -jna, adj. wohlthuend, wohlthätig, C.; za blagodejne namene kaj dati, nk.
-
blagodẹ̑jnik, m. der Wohlthäter: kri in blago darovati svojemu blagodejniku, Zv.
-
blagodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan., nk.
-
blagodúšnost, f. die Edelmüthigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan., nk.
-
blagoglásən, -sna, adj. wohlklingend, wohllautend, euphonisch, Cig. (T.), nk.; — rus.
-
blagoglásnost, f. der Wohllaut, nk.
-
blagohlę́pnost, f. die Habsucht, kajk.- Valj. (Rad).
-
blagohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, wohlgeneigt, nk.
-
blagohǫ́tnost, f. das Wohlwollen, die Wohlgeneigtheit, nk.
-
blagonarávən, -vna, adj. = blagonraven, Cig. (T.).
-
blagoníca, f., Jan., Cig., pogl. blagovnica.
-
blagonǫ́sən, -sna, adj. segen-, heilbringend, Jan., nk.
-
blagonrávən, -vna, adj. wohlgesittet, Mur., Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.); — stsl. in rus.
-
blagonrȃvje, n. die Sittsamkeit, C., Levst. (Nauk).
-
blagoplǫ́dən, -dna, adj. gute Früchte tragend, vortheilhaft, C., Zora.
-
blagopoklonstvo, n. das Homagium, die Huldigung, Cig. (T.).
-
blagorazúmnost, f. die Verständigkeit, die Klugheit, Cig. (T.).
-
blȃgọrčən, -čna, adj. behäbig, Jan.
-
blagorǫ́dən, -dna, adj. wohlgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.
-
blagorǫ̑dnik, m. der Adelige, pl. blagorodniki, der Adel, Cig. (T.).
-
blagorǫ́dnost, f. die edle Herkunft, Mur., Jan.
-
blagoslávljanje, n. das Segnen, das Einweihen, Cig., Jan., nk.
-
blagoslǫ́vən, -vna, adj. 1) Weihe-: blagoslovna voda, das Weihwasser, Cig.; blagoslovne podobe, Weihebilder, Vrt.; — 2) segensreich, glücklich, C.
-
blagoslovljénəc, -nca, m. der Gesegnete, der Geweihte, Mur.
-
blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
-
blagoslovnína, f. kar se za blagoslovljenje daje, Cig.
-
blagosŕčən, -čna, adj. edelherzig, Cig., Jan., nk.; gutmüthig, Cig., Jan., gemüthlich, Cig. (T.).
-
blagosŕčnost, f. die Edelherzigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan.; — die Gutmüthigkeit, Cig., Jan.; die Gemüthlichkeit, Cig. (T.).
-
blagostȃnje, n., Cig., Jan., pogl. blaginja, blagovitost.
-
blagọ̑stən, -stna, adj. glückselig, Mur., C.
-
blagotína, f. = dragotina, Mur., Cig., Jan.
-
blagotvǫ́rən, -rna, adj. wohlthätig, Z., nk.
-
blagougǫ́dən, -dna, adj. 1) wohlgefällig: očem b., Vrt.; — 2) gefällig: izza novih blagougodnih nasvetov, durch weitere gefällige Intervention, Levst. (Močv.); — stsl.
-
blagouspẹ́šnost, f. das Wohlgedeihen, Cig. (T.).
-
blagǫ́vən, -vna, adj. Waren-: blagovna borsa, die Warenbörse, Levst. (Nauk); — blagovno hranišče, das Warenmagazin, ZgD.
-
blagovẹ́rən, * -rna, adj. fromm: blagoverne oporoke, Levst. (Nauk); blagoverno pridobiti si, im guten Glauben erwerben, DZ.
-
blagovẹ́stən, -stna, adj. evangelisch, Jan.; Evangelien-, blagovestna knjiga, das Evangelienbuch, Raič ( Let.).
-
blagovẹ̑stnik, m. der Evangelist, C.; der Apostel, der Glaubensbote: blagovestnika sv. Ciril in Metod, nk.
-
blagovítən, -tna, adj. = blagovit, Cig., C.
-
blagovníca, f. die Vermögenserbin, C.; jedina hči v hiši, katerej pripada ves imetek, Erj. (Torb.), Litija- Svet. (Rok.).
-
blagovǫ́ljən, -ljna, adj. wohlgeneigt, huldvoll, Cig., Jan., nk.
-
blagovǫ́ljnost, f. die Wohlgeneigtheit, Cig., Jan.
-
blagovonjàv, -áva, adj. wohlriechend, Jan.
-
blagovọ̑nje, n. der Wohlgeruch, Cig. (T.); — stsl., hs.
-
blagoznȃvstvọ, n. die Warenkunde, Jan.
-
blagozvǫ́čən, -čna, adj. wohlklingend, nk.
-
blagozvǫ́čnost, f. der Wohlklang, nk.
-
blána, f. das Häutchen, das Pergament, Mik. (Et.).
-
blanceváti, -ȗjem, vb. impf. irre reden, phantasieren, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ, Glas.; — menda nam. blencovati; prim. blencati.
-
blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina- Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras- Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.
-
blánjica, f. dem. blanja, das Brettchen, Mur., Cig.
-
blankēt, m. neizpolnjen list, das Blanquett, Cig.; — prim. golica 3).
-
blȃtən, -tna, adj. kothig, schlammig; blatno je, es ist kothig; ves b., ganz mit Koth beschmutzt.
-
blatína, f. der Schmant ( min.), Cig. (T.).
-
blȃtna, f. = blata ( pl.), der Moorgrund, Polj.
-
blȃtnast, adj. kothig, schlammicht, Cig.
5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani