Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (6.301-6.400)

  1. birúnja, f. = berunja, bernja, Solkan- Erj. (Torb.).
  2. bisȃžnik, m. = bisaga, C.
  3. bíserən, -rna, adj. Perlen-: biserna matica, = lupina prave bisernice, die Perlmutter, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  4. bísernast, adj. perlicht, Cig.
  5. bísernat, adj. perlenreich, Cig., Jan.
  6. bísernica, f. prava b., die eigentliche Perlmuschel (meleagrina margaritifera), potočna b., die Flussperlmuschel (unio margaritifer), Erj. (Ž.).
  7. bísernik, m. 1) = biserar, Mur., Cig.; — 2) der Perlmutterfalter (argynnis), Jan., Erj. (Ž.).
  8. bisernína, f. der Perlenschmuck, Z.
  9. bisernják, m. der Perlstein (Perlit), Cig. (T.).
  10. bistránga, f. = postrv, Mur., kajk.- Mik.; — iz magy.
  11. bístrenje, n. das Aufhellen, das Aufklären: b. duha, razuma, Cig.
  12. bistrína, f. 1) der schnelle Lauf des Wassers, Mur., Cig.; — 2) die Schärfe ( z. B. des Auges, des Verstandes), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Klarheit, Mur., Cig.; — 4) goveje in ovčje ime, Tolminski hribi, Kanin- Erj. (Torb.).
  13. bistroglávən, -vna, adj. talentiert.
  14. bistroglę́dən, -dna, adj. kdor bistro gleda.
  15. bistrolẹ́tən, -tna, adj. schnell fliegend, Bes.
  16. bistromísəln, * -səlna, adj. scharfsinnig, Jan.
  17. bistroúmən, -mna, adj. scharfsinnig, ingeniös, hell denkend, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  18. bistroúmnost, f. die Scharfsinnigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  19. bistrovídən, -dna, adj. = bistrovid, Mur., Cig., Jan.
  20. bistrovídnost, f. die Scharfsichtigkeit, Mur., Cig., Jan.
  21. bı̑stvən, -tvəna, adj. wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; constitutiv, ( phil.), Cig. (T.).
  22. 1. bı̑tən, -tna, adj. Schlacht-, Kampf-, Cig., Jan.
  23. 2. bítən, -tna, adj. 1) wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; bitno razlikovati se od česa, Zv.; — češ.
  24. bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.
  25. bı̑tvən, -tvəna, adj. Schlacht-, Z.
  26. bívanje, n. 1) das Sein, die Existenz, Cig. (T.); — 2) način, kako se kaj godi, der Process, Cig. (T.); — 3) das Verweilen, der Aufenthalt, Cig., nk.
  27. bivolína, f. die Büffelhaut, Cig.
  28. bivolovína, f. die Büffelhaut, coll.; Büffelhäute, DZ.
  29. bizārən, -rna, adj. čuden, bizarr, Cig. (T.).
  30. bízen, m., V.-Cig., pogl. viza, beluga.
  31. bizíne, f. pl. = bize, Cig.
  32. bı̑zna, f. slaba drobna repa, ki se kuha prascem, Plužna pri Bolci- Erj. (Torb.).
  33. bı̑znat, adj. mit dem "bize" bekleidet, C.
  34. bīzon, m. der amerikanische Auerochs oder Bison (bos americanus), Erj. (Ž.).
  35. bı̑zovina, f. das Bisonfleisch, C.; govedina je trda kakor bizovina, Bes., vzhŠt.
  36. blagȃjna, f. = blagajnica, DZ., nk.
  37. blagȃjnica, f. die Schatzkammer, Cig., Jan.; die Casse, Jan., Levst. (Nauk), nk.; državna b., das Aerar, DZ.
  38. blagȃjničən, -čna, adj. Cassen-, Jan., nk.
  39. blagȃjnik, m. der Schatzmeister, Cig., Jan.; der Cassier, Jan., Levst. (Nauk), nk.
  40. blagȃjniški, adj. Cassier-: b. posel, das Cassageschäft, nk.
  41. blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.
  42. blagínja, f. das Wohl, die Wohlfahrt, Levst. (Nauk), Jurč.; moliti za svojo in dobrotnikov svojih blaginjo, Zv.; na občo blaginjo, zum allgemeinen Besten, Levst. (Močv.).
  43. blagodárən, -rna, adj. wohlthätig, segenbringend, Jan.
  44. blagodȃtən, -tna, adj. segensreich: blagodatna žetva, C.
  45. blagodẹ́jən, -jna, adj. wohlthuend, wohlthätig, C.; za blagodejne namene kaj dati, nk.
  46. blagodẹ̑jnik, m. der Wohlthäter: kri in blago darovati svojemu blagodejniku, Zv.
  47. blagodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan., nk.
  48. blagodúšnost, f. die Edelmüthigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan., nk.
  49. blagoglásən, -sna, adj. wohlklingend, wohllautend, euphonisch, Cig. (T.), nk.; — rus.
  50. blagoglásnost, f. der Wohllaut, nk.
  51. blagohlę́pnost, f. die Habsucht, kajk.- Valj. (Rad).
  52. blagohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, wohlgeneigt, nk.
  53. blagohǫ́tnost, f. das Wohlwollen, die Wohlgeneigtheit, nk.
  54. blagonarávən, -vna, adj. = blagonraven, Cig. (T.).
  55. blagoníca, f., Jan., Cig., pogl. blagovnica.
  56. blagonǫ́sən, -sna, adj. segen-, heilbringend, Jan., nk.
  57. blagonrávən, -vna, adj. wohlgesittet, Mur., Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.); — stsl. in rus.
  58. blagonrȃvje, n. die Sittsamkeit, C., Levst. (Nauk).
  59. blagoplǫ́dən, -dna, adj. gute Früchte tragend, vortheilhaft, C., Zora.
  60. blagopoklonstvo, n. das Homagium, die Huldigung, Cig. (T.).
  61. blagorazúmnost, f. die Verständigkeit, die Klugheit, Cig. (T.).
  62. blȃgọrčən, -čna, adj. behäbig, Jan.
  63. blagorǫ́dən, -dna, adj. wohlgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.
  64. blagorǫ̑dnik, m. der Adelige, pl. blagorodniki, der Adel, Cig. (T.).
  65. blagorǫ́dnost, f. die edle Herkunft, Mur., Jan.
  66. blagoslávljanje, n. das Segnen, das Einweihen, Cig., Jan., nk.
  67. blagoslǫ́vən, -vna, adj. 1) Weihe-: blagoslovna voda, das Weihwasser, Cig.; blagoslovne podobe, Weihebilder, Vrt.; — 2) segensreich, glücklich, C.
  68. blagoslovljénəc, -nca, m. der Gesegnete, der Geweihte, Mur.
  69. blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  70. blagoslovnína, f. kar se za blagoslovljenje daje, Cig.
  71. blagosŕčən, -čna, adj. edelherzig, Cig., Jan., nk.; gutmüthig, Cig., Jan., gemüthlich, Cig. (T.).
  72. blagosŕčnost, f. die Edelherzigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan.; — die Gutmüthigkeit, Cig., Jan.; die Gemüthlichkeit, Cig. (T.).
  73. blagostȃnje, n., Cig., Jan., pogl. blaginja, blagovitost.
  74. blagọ̑stən, -stna, adj. glückselig, Mur., C.
  75. blagotína, f. = dragotina, Mur., Cig., Jan.
  76. blagotvǫ́rən, -rna, adj. wohlthätig, Z., nk.
  77. blagougǫ́dən, -dna, adj. 1) wohlgefällig: očem b., Vrt.; — 2) gefällig: izza novih blagougodnih nasvetov, durch weitere gefällige Intervention, Levst. (Močv.); — stsl.
  78. blagouspẹ́šnost, f. das Wohlgedeihen, Cig. (T.).
  79. blagǫ́vən, -vna, adj. Waren-: blagovna borsa, die Warenbörse, Levst. (Nauk); — blagovno hranišče, das Warenmagazin, ZgD.
  80. blagovẹ́rən, * -rna, adj. fromm: blagoverne oporoke, Levst. (Nauk); blagoverno pridobiti si, im guten Glauben erwerben, DZ.
  81. blagovẹ́stən, -stna, adj. evangelisch, Jan.; Evangelien-, blagovestna knjiga, das Evangelienbuch, Raič ( Let.).
  82. blagovẹ̑stnik, m. der Evangelist, C.; der Apostel, der Glaubensbote: blagovestnika sv. Ciril in Metod, nk.
  83. blagovítən, -tna, adj. = blagovit, Cig., C.
  84. blagovníca, f. die Vermögenserbin, C.; jedina hči v hiši, katerej pripada ves imetek, Erj. (Torb.), Litija- Svet. (Rok.).
  85. blagovǫ́ljən, -ljna, adj. wohlgeneigt, huldvoll, Cig., Jan., nk.
  86. blagovǫ́ljnost, f. die Wohlgeneigtheit, Cig., Jan.
  87. blagovonjàv, -áva, adj. wohlriechend, Jan.
  88. blagovọ̑nje, n. der Wohlgeruch, Cig. (T.); — stsl., hs.
  89. blagoznȃvstvọ, n. die Warenkunde, Jan.
  90. blagozvǫ́čən, -čna, adj. wohlklingend, nk.
  91. blagozvǫ́čnost, f. der Wohlklang, nk.
  92. blána, f. das Häutchen, das Pergament, Mik. (Et.).
  93. blanceváti, -ȗjem, vb. impf. irre reden, phantasieren, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ, Glas.; — menda nam. blencovati; prim. blencati.
  94. blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina- Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras- Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.
  95. blánjica, f. dem. blanja, das Brettchen, Mur., Cig.
  96. blankēt, m. neizpolnjen list, das Blanquett, Cig.; — prim. golica 3).
  97. blȃtən, -tna, adj. kothig, schlammig; blatno je, es ist kothig; ves b., ganz mit Koth beschmutzt.
  98. blatína, f. der Schmant ( min.), Cig. (T.).
  99. blȃtna, f. = blata ( pl.), der Moorgrund, Polj.
  100. blȃtnast, adj. kothig, schlammicht, Cig.

   5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA