Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (6.201-6.300)

  1. besẹdoslǫ́vən, -vna, adj. etymologisch, Cig., Jan.
  2. besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.
  3. besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.
  4. besẹdȗn, m. der Schwätzer: krivoverski beseduni, Slom.
  5. bẹ́sən, -sna, adj. rasend, toll, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — besno gledati, wild blicken, C.; — hitzig, scheumüthig: besni konji, C., Z.; — muthwillig, vzhŠt., C.; besna živína, Z.
  6. bẹsnẹ̑nje, n. das Rasen, das Wüthen, Cig. (T.), C., nk.
  7. bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.- Valj. [Rad]).
  8. bẹ̑snež, m. der Rasende, Bes.
  9. bẹ̑snica, f. 1) die Rasende, Cig.; — 2) bẹsníca, die Wuth, Jan., C.
  10. bẹ̑snik, m. der Rasende, Cig., M., Navr. (Let.).
  11. bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).
  12. bẹsnìv, -íva, adj. tobend, tobsüchtig: besnivi blazni, Levst. (Pril.).
  13. bẹsnı̑vnica, f. das Tobhaus, Levst. (Pril.).
  14. bẹsnják, m. der Wütherich, C.
  15. bẹsnóba, f. = besnost, C., Z., Zora.
  16. bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad).
  17. bẹ́snost, f. die Tollheit, die Wuth, Cig., Jan., nk.
  18. bẹsnóta, f. = besnost, Z., C.
  19. bẹsnováti, -ȗjem, vb. impf. = besneti, Cig., Jan.; — stsl.
  20. bẹsȗn, = besnjak, M.
  21. betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
  22. betežníca, f. die Kranke, Mur., Jan.
  23. betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  24. betę́žnost, f. das Kranksein, die Krankheit, M.; tudi: bȇtežnost; — prim. betežen.
  25. bətíčən, -čna, adj. eigensinnig, (but-), Cig.
  26. bətı̑čman, m. = btičnik, Dol.
  27. betı̑čna, f. die Stecknadel, Dol., Ljub.
  28. bətı̑čnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  29. bətı̑čnik, m. = odrasel fant ( zaničlj.): ti grdi betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr.
  30. betı̑čnjak, m. = betičnik, Lašče.
  31. betōnika, f. die Betonie (betonica), Jan.
  32. bę̑vkanje, n. das Belfern, das Quäken, Cig.
  33. bę́vkniti, bę̑vknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.
  34. bę́vskniti, bę̑vsknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.; — mucken, Cig.
  35. bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.
  36. bəzȃłnik, m. der Pfeifenräumer, Cig.
  37. bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.
  38. bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
  39. bézən, -zni, f. = bezen, m. 2), Cig., C., M.
  40. bəzgȃłnica, f. b. za klobase, der Wursttrichter, Bes.
  41. bəzgȃvčən, -čna, adj. = bezgavkast, Z.
  42. bəzgovína, f. das Holundergesträuch; — das Holunderholz.
  43. bəzgǫ̑vnica, f. ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Cig., C.
  44. bəzína, f. = bezgovina, Cig.
  45. bezljȃnje, n. das Biesen.
  46. 1. bezníca, f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk- Erj. (Torb.); — prim. bezen.
  47. 2. bezníca, f. die Biesfliege, Polj.; — prim. bezljati.
  48. beznı̑čar, -rja, m. der Keuschler, C.
  49. bəzníti, báznem, vb. pf. = bazniti, Cig.
  50. bẹ́žanje, m. das Fliehen; tudi: bẹžȃnje.
  51. bẹ́žən, -žna, adj. 1) zur Flucht gehörig: bežna ladja, das Fliehboot, Cig.; — 2) flüchtig ( opp. trajen), Jan., C.
  52. bẹ́žnost, f. die Flüchtigkeit, Jan.
  53. bibliotēčən, -čna, adj. = knjižničen, Cig.
  54. bíčanje, n. das Peitschen, die Geißelung.
  55. bíčenje, n. = bičanje, C.
  56. bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  57. bíčevnik, m. der Peitschenstiel, Jan., Jurč.
  58. bı̑čnat, adj. 1) iz bičja narejen, Jan., Z.; — 2) poln bičja, Cig.
  59. bı̑čnik, m. der Peitschenstiel, der Geißelstiel, Mur., Cig., Jan., Glas.
  60. bı̑čnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  61. bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  62. bíkonja, m. = bik: psovka silovitemu, odurnemu človeku, BlKr.; — hs. (?)
  63. bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
  64. bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
  65. bíkovnik, m. = bikovina 3), Z.
  66. bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
  67. bı̑lfanje, n. sajenje bilf, Nov.
  68. bilijǫ̑n, m. milijon milijonov, die Billion, Cig. (T.).
  69. bilína, f. = rastlina, Jan., Šol.; — češ.
  70. bilı̑nstvọ, n. = rastlinstvo, Cig. (T.); — češ.
  71. biljārdnica, f. das Billardzimmer, Cig.
  72. bı̑łnat, adj. pflanzenreich, Cig.
  73. bı̑łnica, der Schwingel (festuca), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bilnica ino vsi drugi ovsi, Vod. (Izb. sp.).
  74. bilȗšən, -šna, m. die Zaunrübe (bryonia dioica), Medana ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  75. bı̑ncati, -am, vb. impf. = brcati, mit den Füßen stoßen, ausschlagen, Jan., C., Št.; sujejo in bincajo ga, Cv.
  76. bíncəlj, -clja, m. die Fleischkrone über dem Pferdehufe, die Fessel, Cig., Jan., C., Nov.; — prim. fincelj.
  77. bincljáti, -ȃm, vb. impf. = brcati, Z.
  78. bincljìv, -íva, adj. bincljiva živina, (če rada binca, brca), C.
  79. bíncniti, bı̑ncnem, vb. pf. mit dem Fuße stoßen, ausschlagen, Jan., Raič ( Let.); kobila jo je bincnila, Pjk. (Črt.).
  80. bı̑nəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič ( Let.).
  81. bı̑nga, f. das Pendel, V.-Cig.
  82. bı̑ngati, -am, vb. impf. hangend schwingen, baumeln, V.-Cig., Jan.
  83. bíngəlj, -glja, m. etwas hangend Schwingendes: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jé; (bingelj = die Eichel, krehelj = das Schwein), Z., die Haselnussdolde, C.; — das Uhrpendel, Cig.; — der Eiszapfen, C.
  84. bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.
  85. bı̑ngljəc, (-gəljc), -gəljca, m. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; tudi: das große Schneeglöckchen (leucojum vernum), DSv.
  86. bı̑ngola, f. 1) visok človek ( zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge ( zaničlj.), ob Muri- Trst. (Let.); — prim. bingljati.
  87. bı̑ngolice, ** f. pl. = gosli, Raič ( Let. 1878., 190.).
  88. bı̑nkoštən, -tna, adj. Pfingst-; binkoštna nedelja.
  89. bı̑nkošti, f. pl. Pfingsten; — "auf ein ahd. zi pfingustin (pentecoste), zurückzuführen", Mik. (Et.).
  90. bı̑nkoštnica, f. 1) das Pfingstlied, M.; — 2) der Pfingstapfel, M.; — die Pfingstbirne, Cig.; — = kresnica (leucanthemum vulgare), Josch; — jasenolistna b., der eschenblättrige Diptam (dictamnus fraxinella L.), Robič ( Nkol.).
  91. binōm, m. das Binom ( math.); — prim. dvočlenec.
  92. binōmən, -mna, adj. binomisch, binomial, Cig. (T.).
  93. binomijālən, -lna, adj. = binomen, Cig. (T.).
  94. binōmski, adj. = binomen, Cig. (T.).
  95. bírənj, -rnja, m. ein Collecturmaß, C., Bes., (birən, -rna, Slom.).
  96. biričevína, f. die Fordergebür, Cig.
  97. bı̑rmanəc, -nca, m. der Firmling.
  98. bı̑rmanje, n. das Firmen.
  99. birmovȃnje, n. das Firmen.
  100. bı̑rnik, m. der Sammler, Bes.; — prim. 1. bira.

   5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA