Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (6.201-6.300)
-
besẹdoslǫ́vən, -vna, adj. etymologisch, Cig., Jan.
-
besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.
-
besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.
-
besẹdȗn, m. der Schwätzer: krivoverski beseduni, Slom.
-
bẹ́sən, -sna, adj. rasend, toll, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — besno gledati, wild blicken, C.; — hitzig, scheumüthig: besni konji, C., Z.; — muthwillig, vzhŠt., C.; besna živína, Z.
-
bẹsnẹ̑nje, n. das Rasen, das Wüthen, Cig. (T.), C., nk.
-
bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.- Valj. [Rad]).
-
bẹ̑snež, m. der Rasende, Bes.
-
bẹ̑snica, f. 1) die Rasende, Cig.; — 2) bẹsníca, die Wuth, Jan., C.
-
bẹ̑snik, m. der Rasende, Cig., M., Navr. (Let.).
-
bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).
-
bẹsnìv, -íva, adj. tobend, tobsüchtig: besnivi blazni, Levst. (Pril.).
-
bẹsnı̑vnica, f. das Tobhaus, Levst. (Pril.).
-
bẹsnják, m. der Wütherich, C.
-
bẹsnóba, f. = besnost, C., Z., Zora.
-
bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad).
-
bẹ́snost, f. die Tollheit, die Wuth, Cig., Jan., nk.
-
bẹsnóta, f. = besnost, Z., C.
-
bẹsnováti, -ȗjem, vb. impf. = besneti, Cig., Jan.; — stsl.
-
bẹsȗn, = besnjak, M.
-
betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
-
betežníca, f. die Kranke, Mur., Jan.
-
betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
-
betę́žnost, f. das Kranksein, die Krankheit, M.; tudi: bȇtežnost; — prim. betežen.
-
bətíčən, -čna, adj. eigensinnig, (but-), Cig.
-
bətı̑čman, m. = btičnik, Dol.
-
betı̑čna, f. die Stecknadel, Dol., Ljub.
-
bətı̑čnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
-
bətı̑čnik, m. = odrasel fant ( zaničlj.): ti grdi betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr.
-
betı̑čnjak, m. = betičnik, Lašče.
-
betōnika, f. die Betonie (betonica), Jan.
-
bę̑vkanje, n. das Belfern, das Quäken, Cig.
-
bę́vkniti, bę̑vknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.
-
bę́vskniti, bę̑vsknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.; — mucken, Cig.
-
bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.
-
bəzȃłnik, m. der Pfeifenräumer, Cig.
-
bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.
-
bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
-
bézən, -zni, f. = bezen, m. 2), Cig., C., M.
-
bəzgȃłnica, f. b. za klobase, der Wursttrichter, Bes.
-
bəzgȃvčən, -čna, adj. = bezgavkast, Z.
-
bəzgovína, f. das Holundergesträuch; — das Holunderholz.
-
bəzgǫ̑vnica, f. ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Cig., C.
-
bəzína, f. = bezgovina, Cig.
-
bezljȃnje, n. das Biesen.
-
1. bezníca, f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk- Erj. (Torb.); — prim. bezen.
-
2. bezníca, f. die Biesfliege, Polj.; — prim. bezljati.
-
beznı̑čar, -rja, m. der Keuschler, C.
-
bəzníti, báznem, vb. pf. = bazniti, Cig.
-
bẹ́žanje, m. das Fliehen; tudi: bẹžȃnje.
-
bẹ́žən, -žna, adj. 1) zur Flucht gehörig: bežna ladja, das Fliehboot, Cig.; — 2) flüchtig ( opp. trajen), Jan., C.
-
bẹ́žnost, f. die Flüchtigkeit, Jan.
-
bibliotēčən, -čna, adj. = knjižničen, Cig.
-
bíčanje, n. das Peitschen, die Geißelung.
-
bíčenje, n. = bičanje, C.
-
bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
-
bíčevnik, m. der Peitschenstiel, Jan., Jurč.
-
bı̑čnat, adj. 1) iz bičja narejen, Jan., Z.; — 2) poln bičja, Cig.
-
bı̑čnik, m. der Peitschenstiel, der Geißelstiel, Mur., Cig., Jan., Glas.
-
bı̑čnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
-
bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
-
bíkonja, m. = bik: psovka silovitemu, odurnemu človeku, BlKr.; — hs. (?)
-
bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
-
bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
-
bíkovnik, m. = bikovina 3), Z.
-
bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
-
bı̑lfanje, n. sajenje bilf, Nov.
-
bilijǫ̑n, m. milijon milijonov, die Billion, Cig. (T.).
-
bilína, f. = rastlina, Jan., Šol.; — češ.
-
bilı̑nstvọ, n. = rastlinstvo, Cig. (T.); — češ.
-
biljārdnica, f. das Billardzimmer, Cig.
-
bı̑łnat, adj. pflanzenreich, Cig.
-
bı̑łnica, der Schwingel (festuca), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bilnica ino vsi drugi ovsi, Vod. (Izb. sp.).
-
bilȗšən, -šna, m. die Zaunrübe (bryonia dioica), Medana ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
bı̑ncati, -am, vb. impf. = brcati, mit den Füßen stoßen, ausschlagen, Jan., C., Št.; sujejo in bincajo ga, Cv.
-
bíncəlj, -clja, m. die Fleischkrone über dem Pferdehufe, die Fessel, Cig., Jan., C., Nov.; — prim. fincelj.
-
bincljáti, -ȃm, vb. impf. = brcati, Z.
-
bincljìv, -íva, adj. bincljiva živina, (če rada binca, brca), C.
-
bíncniti, bı̑ncnem, vb. pf. mit dem Fuße stoßen, ausschlagen, Jan., Raič ( Let.); kobila jo je bincnila, Pjk. (Črt.).
-
bı̑nəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič ( Let.).
-
bı̑nga, f. das Pendel, V.-Cig.
-
bı̑ngati, -am, vb. impf. hangend schwingen, baumeln, V.-Cig., Jan.
-
bíngəlj, -glja, m. etwas hangend Schwingendes: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jé; (bingelj = die Eichel, krehelj = das Schwein), Z., die Haselnussdolde, C.; — das Uhrpendel, Cig.; — der Eiszapfen, C.
-
bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.
-
bı̑ngljəc, (-gəljc), -gəljca, m. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; tudi: das große Schneeglöckchen (leucojum vernum), DSv.
-
bı̑ngola, f. 1) visok človek ( zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge ( zaničlj.), ob Muri- Trst. (Let.); — prim. bingljati.
-
bı̑ngolice, ** f. pl. = gosli, Raič ( Let. 1878., 190.).
-
bı̑nkoštən, -tna, adj. Pfingst-; binkoštna nedelja.
-
bı̑nkošti, f. pl. Pfingsten; — "auf ein ahd. zi pfingustin (pentecoste), zurückzuführen", Mik. (Et.).
-
bı̑nkoštnica, f. 1) das Pfingstlied, M.; — 2) der Pfingstapfel, M.; — die Pfingstbirne, Cig.; — = kresnica (leucanthemum vulgare), Josch; — jasenolistna b., der eschenblättrige Diptam (dictamnus fraxinella L.), Robič ( Nkol.).
-
binōm, m. das Binom ( math.); — prim. dvočlenec.
-
binōmən, -mna, adj. binomisch, binomial, Cig. (T.).
-
binomijālən, -lna, adj. = binomen, Cig. (T.).
-
binōmski, adj. = binomen, Cig. (T.).
-
bírənj, -rnja, m. ein Collecturmaß, C., Bes., (birən, -rna, Slom.).
-
biričevína, f. die Fordergebür, Cig.
-
bı̑rmanəc, -nca, m. der Firmling.
-
bı̑rmanje, n. das Firmen.
-
birmovȃnje, n. das Firmen.
-
bı̑rnik, m. der Sammler, Bes.; — prim. 1. bira.
5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani