Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (6.101-6.200)

  1. bẹlánjək, -njka, m. das Eiweiß, C., jvzhŠt.
  2. bẹlárnica, f. die Bleichfabrik, Cig.
  3. belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, Savinska dol.; — prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.
  4. belendráti, -ȃm, vb. impf. wirres Zeug schwatzen, jvzhŠt.; — prim. belendati.
  5. beletrīstičən, -čna, adj. belletristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. leposloven.
  6. bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke ( n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn- Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.
  7. bẹlẹ̑žən, -žna, m. die Jahreszahl, letnica, navadno z apnom narejena, Temljine- Štrek. (Let.).
  8. bẹlẹ́žən, -žna, adj. beležna knjiga, das Vormerkbuch, Levst. (Nauk).
  9. bẹlẹ̑žnik, m. der Notar, Cig. (T.), C., DZ., Levst. (Nauk), nk.
  10. bẹlẹ̑žniški, adj. Notariats-, DZ., nk.
  11. bẹlẹ̑žništvọ, n. das Notariat, nk.
  12. bẹlı̑čnica, f. 1) = prašna konoplja (cannabis sativa), Vrsno- Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, C., BlKr.
  13. bẹlíłən, -łna, adj. zum Bleichen gehörig, Cig.
  14. bẹlı̑łnica, f. die Bleichanstalt, DZ.
  15. bẹlı̑n, m. 1) der Kakerlak (Albino), Cig.; — 2) ein weißes Thier männlichen Geschlechtes, C.; — weißer Hund, Cig., C., Mik.; — der Schneehase, Cig.; — weißer Ochs, C.; — der Weißling: glogov b., der Baum- oder Heckenweißling (pieris crataegi), kapusov b., der Kohlweißling (p. brassicae), repni b., der Rübenweißling (p. rapae), repični a. ogrščični b., der Rübesaatweißling oder Grünader (p. napi), Erj. (Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, LjZv.
  16. bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih- Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, ( Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; ( das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.
  17. bẹlı̑nəc, -nca, m. = belin 1), Jan.
  18. bẹlı̑nka, f. neka hruška, Z.
  19. bẹlı̑nščak, m. neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.).
  20. bẹlı̑tnica, f. = belitnjak, kajk.- Valj. (Rad).
  21. bẹlı̑tnjak, m. der Wäschzuber, Valj. (Rad).
  22. bẹlı̑vščina, f. der Bleicherlohn, Cig.
  23. bẹljakovína, f. der Eiweißstoff, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  24. bẹljakovı̑nski, adj. Eiweiß-, Nov.
  25. bẹljavína, f. 1) = weiße Wäsche, Brdo ( Gor.); — 2) der Splint, Črniče ( Goriš.); — 3) coll. Kukuruzschalen, BlKr.; — tudi bẹljȃvina.
  26. bẹ́ljenik, m. die gebleichte Leinwand: pet lahti beljenika, Gor.
  27. bẹ́ljenje, n. 1) das Weißen, das Tünchen; — die Tünche: ne zna beljenja narediti, Dol.; — 2) das Bleichen; — 3) das Schälen; — 4) das Schmalzen; — prim. beliti.
  28. bẹ̑łnica, f. der Tünchpinsel, C.
  29. bẹ̑łnọ, n. = belmo, C., jvzhŠt.; — prim. obelno.
  30. bẹlóbən, -bna, adj. weißlich: belobni lasje, C.
  31. bẹlocvẹ́tən, -tna, adj. weißblühend, Cig.
  32. bẹlǫ́čnica, f., pogl. beloočnica.
  33. bẹlodébəłn, * -bəłna, adj. weißstämmig, Šol.
  34. bẹloglávən, -vna, adj. = beloglav, Cig.
  35. bẹlognǫ́jən, -jna, adj. weiß materisierend: belognojna maroga, Jap.
  36. bẹlojásən, -sna, adj. weißglänzend: belojasno nebo, Jan.
  37. bẹlokoščę̑n, adj. aus weißem Bein, Z.
  38. bẹlokǫ́žən, -žna, adj. von weißer Hautfarbe, nk.
  39. bẹlokǫ̑žnica, f. die Weißhäutige, Z.
  40. bẹlokǫ̑žnik, m. der Weißhäutige, Z.
  41. bẹlokrížən, -žna, adj. weißbekreuzt, Cig.
  42. bẹlokrúšən, -šna, adj. von weißem Brote: belokrušne drobtine, Navr. (Let.).
  43. bẹlokŕvən, -vna, adj. weißblütig, Cig.
  44. bẹlolásən, -sna, adj. = belolas, Cig., M.
  45. bẹlolíčən, -čna, adj. von weißem Antlitz, Cig.
  46. bẹlolı̑čnik, m. ein Mensch von weißem Antlitz, Z.
  47. bẹlolístən, -stna, adj. = belolist: belolistna roža, Dict.
  48. bẹlonòg, -nǫ́ga, adj. weißfüßig, Jan.
  49. bẹloǫ́čən, -čna, adj. = belook, Z.
  50. bẹloǫ́čnica, f. die weiße Augenhaut, die Hornhaut, (beločnica) Cig. (T.), Erj. (Som.).
  51. bẹlopółtən, -tna, adj. von weißem Teint, nk.
  52. bẹloprstę̑n, adj. beloprstena posoda, das Steingut, DZ.
  53. bẹlorumèn, -éna, adj. weißgelb, Cig.
  54. bẹlorùn, -rúna, adj. mit weißem Vlies, weißwollig, Jan.
  55. bẹlotína, f. der Splint, Jan.
  56. bẹlousnjár, -rja, m. der Weißgärber, Vrt.
  57. bẹloȗšnica, f. = belouška, Cig.
  58. bẹlozvẹ́zdən, -dna, adj. silbergestirnt, Cig.
  59. bẹ̑łščina, f. = belivščina, Cig.
  60. bẹlȗnəc, -nca, m. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), SlN.
  61. bẹlȗšnica, f., pl. belušnice, Spargelgewächse, Tuš. (B.), Cig. (T.).
  62. bẹlútina, 1) das weiße Fleisch vom gebratenen Geflügel, BlKr.; — 2) der Splint, Cig.
  63. bę́na, f. der Einfaltspinsel, der Tölpel; Cig.; ti si prava bena! BlKr.; tudi hs.; iz tur., Dan.
  64. bəndı̑ma, f. = trgatev, Notr.; — prim. it. vendemmia.
  65. bəngljáti, -ȃm, vb. impf., Glas., pogl. bingljati.
  66. beráčenje, n. das Betteln, Cig.
  67. beračevȃnje, n. die Bettelei, Cig.
  68. beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.
  69. beráčnica, f. 1) die Bettlerherberge, Cig.; — 2) der Bettelstab, C.
  70. beračǫ̑n, m. der Bettler ( zaničlj.), Cig., Bes., Valj. (Rad).
  71. beračȗn, m. = beračon, C., Preš.
  72. beračȗnka, f. = beračulja, Cig.
  73. beračȗnstvọ, n. das Bettelwesen; — das Proletariat, ( zaničlj.), C.
  74. berákinja, f. die Weinleserin, Mik.
  75. berȃrnja, f. = bera, die Collectur, Plužna pri Bolci, Koborid- Erj. (Torb.).
  76. berečína, f. eine sumpfige Gegend, ein Morast, Mur., Cig., Jan., Ptuj- C.
  77. bę̑rənjski, adj. Collectur-: berenjsko vino, der Collecturwein, Vest., Št.
  78. berı̑łnica, f. 1) = bralnica, C.; — 2) die Armenbüchse, Cig.
  79. berı̑łnik, m. = berilnjak, Z.
  80. beriłnják, m. das Lesepult, Jan.
  81. bernardı̑nəc, -nca, m. der Bernhardiner, Cig., Jan.
  82. bernardı̑nski, adj. Bernhardiner-, Cig.; b. pes, der Bernhardshund, Erj. (Ž.).
  83. bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.
  84. bernjáč, m. der Sammler, Jarn., M.
  85. bernjáti, -ȃm, vb. impf. sammeln, Jarn.; betteln, Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč.
  86. bernjȃva, f. die Bettelei; ciganje so bili šli po bernjavi in goljufiji v bližnje vasi, Jurč.
  87. bernjȃvs, m. der Sammler, der Bettler ( zaničlj.), Cig., Met.; neumni b., deseti brat, Jurč.
  88. bernjȃvsati, vb. impf. betteln ( zaničlj.), Cig., M.
  89. bernjȃvslja, f. die Sammlerin, die Bettlerin ( zaničlj.), Z., Met.
  90. bę̑rsnat, adj. kahmig, Mur., Mik.
  91. berȗnja, f. = bernja, GBrda.
  92. berzamı̑n, m. neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.).
  93. besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.
  94. besẹdíčenje, n. das Geschwätz: prazno b., Levst. ( LjZv.).
  95. besẹdníca, f. 1) die Rednerin, Guts.; die Sprecherin, Cig., Jan.; — 2) die Fürsprecherin, Cig., Jan.; o dobrotljiva besednica (Marija)! Kast. (Rož.); — 3) die Rednerbühne, Cig. (T.).
  96. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
  97. besẹdnı̑ški, adj. kar se tiče besednika: Redner-, rednerisch, Cig. (T.).
  98. besẹdnják, m. das Wörterbuch, Jan., nk.
  99. besẹ̑dnost, f. = zgovornost, Cig.
  100. besẹdolǫ́mən, -mna, adj. wortbrüchig, Jan.

   5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA