Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (6.001-6.100)

  1. bárhantov, adj. = barhantast.
  2. barjàn, -ána, m. der Morastbewohner, Levst. (Močv.), nk.
  3. bárkan, m. = barhant, Jan.; — prim. srvn. barkan, Mik.
  4. barkotǫ̑n, m. die Galeere, ob Dravi- C.; großes Flussschiff, Z.; — iz it. barchettone (?).
  5. barkovȃnje, n. das Fratscheln, M.
  6. barǫ̑n, m. der Baron, der Freiherr.
  7. barǫ̑nčək, -čka, m. dem. baron; boter baronček, Jurč.
  8. baronēsa, f. die Baronesse.
  9. barǫ̑nica, f. die Baronin, die Freifrau, Mur., Cig., Jan., nk.
  10. baronı̑ja, f., Cig., pogl. baronstvo.
  11. barǫ̑ninja, f. = baronica.
  12. barǫ́niti, vb. impf. baronisieren, Cig.
  13. barǫ̑nka, f. = baronica, Cig., Jan.
  14. barǫ̑novka, f. die Baronin.
  15. barǫ̑nski, adj. Freiherrn-, freiherrlich.
  16. barǫ̑nstvọ, n. die Freiherrnwürde.
  17. baršȗn, m. der Sammet, Mur., Mik.; — tudi hs.; prim. magy. barsony.
  18. baršȗnast, adj. Sammet-, sammtartig, Jan.
  19. baršunàt, -áta, adj. = baršunast, Mur., Jan.
  20. baršȗnov, adj. sammten, nk.
  21. baršȗnski, adj. = baršunov, Mik.
  22. barȗsnik, m. = barusač, M.
  23. barȗsnjak, m. = barusač, C.
  24. bȃrvanje, n. das Färben, Cig., nk.
  25. barvȃrnica, f. die Färberwerkstätte, Cig.
  26. bȃrvən, -vna, adj. Farben-; barvni čut, der Farbensinn, barvna slepota, die Farbenblindheit, barvni odklon, die chromatische Abweichung, Žnid.; farbig, chromatisch, Žnid.
  27. barvíłən, -łna, adj. färbend: barvilna moč, die Färbekraft, Žnid.; barvilna prst, die Farberde; barvilni izlečki, Färbeextracte, DZ.
  28. barvína, f. der Farbenstoff, Cig.
  29. bȃrvnica, f. 1) die Farbenmuschel, Jan.; — 2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig.
  30. bȃrvnik, m. das Farbenkästchen, Cig., C.
  31. barvoznȃnəc, -nca, m. der Farbenkundige, Cig.
  32. baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.
  33. básałən, -łna, adj. zum Stopfen, Laden dienend, Cig.
  34. básałnik, m. die Stopfstange der Mühler, Z.; der Packstock, Cig.; der Setzkolben (pri topovih), V.-Cig.; ein Werkzeug zum Stopfen der Würste, Štrek.
  35. básanje, n. das Stopfen; das Laden (eines Gewehres).
  36. bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  37. bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).
  38. bȃsənka, f. dem. basen, Mur.
  39. bȃsənski, adj. Fabel-, fabelhaft, Cig., Jan.; b. svet, die Fabelwelt, Jan.
  40. bȃsna, f. = basen 1), Mur., Cig., Jan., C., Trub.; prazne basne, jvzhŠt.
  41. basnár, -rja, m. 1) der Fabelhans, (basmar, C.); — 2) der Fabeldichter, Cig., Jan.; pogl. basnopisec.
  42. basnȃrstvọ, n. die Fabelei, Cig.
  43. basnáti, -ȃm, vb. impf. Erdichtetes erzählen, fabeln: to babe basnajo, jvzhŠt.
  44. basnopı̑səc, -sca, m. der Fabeldichter, Jan., Cig. (T.).
  45. basnoslǫ́vən, -vna, adj., Cig., Jan.; pogl. bajesloven.
  46. basnoslǫ̑vje, n. 1) die Fabellehre, Jan.; — 2) Cig., Jan., pogl. bajeslovje.
  47. basnováti, -ȗjem, vb. impf. fabeln, Jan., nk.
  48. basnovı̑t, adj. fabelreich, Cig.; basnoviti iztok, SlN.
  49. bataljǫ̑n, m. oddelek vojaštva, das Bataillon.
  50. bataljǫ̑nski, adj. Bataillons-.
  51. bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
  52. batonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Kolbenträger, Cig.; — 2) der Keulenkäfer, Cig.
  53. bátrivən, -vna, adj. 1) beherzt, muthig, C., ogr.- Let.; — 2) tröstlich, ogr.- M.
  54. bátrivnost, f. 1) die Beherztheit, Valj. (Rad); — 2) die Sicherheit, ogr.- Valj. (Rad).
  55. bávkniti, -nem, vb. pf. einen Bellaut von sich geben, Cig.
  56. bazān, m., Cig., pogl. fazan.
  57. bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.
  58. bę́bščina, f. = bebstvo, Ravn.- C.
  59. bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.
  60. bəčvarína, f. die Tonnengebür, die Tonnengelder, DZ.
  61. bədę́čən, -čna, adj. wachsam, C.
  62. bədę́čnost, f. die Wachsamkeit, C.
  63. bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.
  64. bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  65. bedȇnčast, adj. poln bedencev, Gor.
  66. bedȇnəc, -nca, m. das Hitzbläschen, das Wimmerl, Cig., Dol., Gor.; črni b., die Brandblatter, Cig., C.; — morda nam. bodenec (?).
  67. bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik- Erj. (Torb.), Trst. ( Glas.).
  68. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
  69. bədẹ́nje, n. das Wachen.
  70. bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.
  71. bədnár, -arja, m. = bednjar, Jan., BlKr.
  72. bedníca, f., Cig., Jan., pogl. beznica.
  73. bədnjáča, f. hohler Baumstamm, C.
  74. bədnjár, -rja, m. der Böttcher, Cig., C.
  75. bədnjárski, adj. Böttcher-, Cig.
  76. bədnjàst, -ásta, adj. hohl (von Bäumen), C.
  77. bədnọ̀, n. 1) = bedenj 1), C.; — 2) = bedenj 2), SlGor.- Zora.
  78. bedrę̑nəc, -nca, m. die Pimpinelle (pimpinella), Cig.
  79. bedrı̑nəc, -nca, m. neka trava: die Trinie (trinia), C.
  80. bę́drn, adj. Schenkel-, Cig.
  81. bę́drnat, adj. dickschenkelig, Cig., Jan.
  82. bedrníca, f. das Darmbein, Cig. (T.), Erj. (Torb.).
  83. bę́drnik, m. = bedrenec, Cig.
  84. bẹgáłən, -łna, adj. störend, Jan.
  85. bəgȃnica, f. 1) potica, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Palmbusch, Z., Bohinj- C.; — nam. gibanica; zaradi pomena prim. presnec.
  86. bəgánja, f. = beganica 2), Radovljica.
  87. bẹ́ganje, n. 1) das Hinundherlaufen; — 2) das Scheuchen, das Irremachen.
  88. bẹ̑gnja, f. = beg, C.
  89. bẹgótən, -tna, adj. flüchtig, Jan.; Begoten smo neba oblak, Greg.
  90. bẹgȗn, m. der Flüchtling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Deserteur, Cig., Jan.
  91. bẹgȗnəc, -nca, m. = begun, Cig., Jan., nk.
  92. bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  93. bekȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Meg., Boh.; — b. tvojih pesni, ("Geplärr") Dalm.
  94. beketȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Cig., Jan.
  95. bekíniti se, -im se, vb. impf. igrati (o otrocih), Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. furl. bacnâ, lärmen, Levst. (Rok.).
  96. bę́kniti, bę̑knem, vb. pf. einen Blöklaut von sich geben, Cig., M.
  97. bę́kovina, f. das Flechtweidenholz.
  98. bekovnjáča, f. der Weidenkorb (= vitrnjak), C.
  99. bekúntati, -am, vb. impf., pogl. beketati, C.
  100. bẹlàn, -ána, m. ein Mensch mit Flachshaaren, Cig.

   5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA