Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (5.801-5.900)

  1. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
  2. antikrı̑st, m. der Antichrist.
  3. antikvár, -rja, m. starinar, der Antiquar.
  4. āntimon, m. der Spießglanz, das Antimon.
  5. antipātičən, -čna, adj. antipathisch, nk.
  6. antipatı̑ja, f. po zoprnosti zbujeni afekt, die Antipathie.
  7. antologı̑ja, f. die Anthologie; — prim. cvetnik.
  8. antropolōg, m. der Anthropolog.
  9. antropologı̑ja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
  10. ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
  11. apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
  12. apnaríca, f. die Kalkbrennerin; die Kalkhändlerin.
  13. apnarı̑ja, f. = apnarstvo.
  14. apnáriti, * -im, vb. impf. sich mit der Kalkbrennerei, mit dem Kalkgeschäfte abgeben.
  15. apnárjenje, n. das Kalkbrennen, das Kalkgeschäft.
  16. apnárnica, f. die Kalkbrennerei, Jan.
  17. apnárski, adj. Kalkbrenner-; Kalkhändler-.
  18. apnȃrstvọ, n. das Kalkbrennergewerbe, das Kalkgeschäft.
  19. ápnast, adj. 1) Kalk enthaltend, mit Kalk beschmutzt, kalkig; — 2) dem Kalk ähnlich, kalkicht.
  20. ȃpnat, adj. kalkig.
  21. apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.
  22. apnę̑nast, adj. kalkartig, kalkicht, Cig., Jan.
  23. apnę̑nəc, * -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
  24. apnę̑nica, f. 1) der Kalkofen; — 2) die Kalkgrube.
  25. apnę̑ničar, -rja, m. der Kalkbrenner, Cig.; — prim. apnar.
  26. apnę̑nik, m. = apnenec, Mur., Cig., Jan.
  27. apnenína, f. die Kalkerde, Cig.; pogl. apnenka.
  28. apnę̑nka, * f. die Kalkerde, Cig., Jan., C.
  29. apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
  30. apník, m., Cig., pogl. apnenec.
  31. apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.
  32. ápniti, -im, vb. impf. 1) zu Kalk brennen, calcinieren, Cig.; — 2) kalken: a. kože, mit Kalk beizen, Cig., Jan.
  33. apnjáča, f. das Kalkwasser, C.
  34. ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
  35. apnogȃsəc, -sca, m. der Kalklöscher, Jan.
  36. apnomę̑rəc, -rca, m. der Kalkmesser, Cig., Jan.
  37. apnováti, -ȗjem, vb. impf. kalken, Mur.; — mit Kalk düngen, Nov.- C.
  38. apnovı̑t, adj. kalkhältig, Cig., Jan.
  39. apnovítən, -tna, adj. = apnovı̑t, Jan.
  40. apnožgȃvəc, -vca, m. der Kalkbrenner, Jan.
  41. apodīktičən, -čna, adj. neovržen, apodiktisch, Cig. (T.).
  42. ardrę̑sən, -sna, m. = adreselj 2), der Knöterich, C.
  43. arhángel, m. der Erzengel.
  44. arhángelski, adj. Erzengel-.
  45. arhidijākon, m. cerkven dostojanstvenik, der Archidiakon.
  46. arhimandrīt, m. pravoslaven cerkven dostojanstvenik, der Archimandrit.
  47. aritmētičən, -čna, adj. arithmetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  48. ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.
  49. armádən, -dna, adj. Armee-.
  50. armȃn, m., Jan., pogl. rman.
  51. armȃnəc, -nca, m., Cig., pogl. rmanec.
  52. ȃrnica, f. das Bergheu, Z., Gor.; — die Bergwiese, Dol.; — prim. arovica.
  53. ārnika, f. Wohlverlei (arnica montana); — prim. brdnja.
  54. árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
  55. aromātičən, -čna, adj. aromatisch, nk.
  56. arsenāl, m. orožarnica, das Arsenal.
  57. arsēnik, m., Mur., Cig., Jan., pogl. arzenik.
  58. arzēn, m. das Arsen ( chem.).
  59. arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
  60. arzēnikov, adj. Arsenik-: a. prah; arzenikove saje, der Hüttenrauch, Cig.
  61. ásəłnica, f. neka trava za aslo, Fr.- C.
  62. ásəłnjak, m. der Seidelbast (daphne mezereum), C.
  63. asignācija, f. die Assignation, die Anweisung, Cig., Jan.
  64. asistēnt, m. pomočnik, der Assistent.
  65. asonāncija, f. der Anklang, die Assonanz, Cig. (T.).
  66. astātičən, -čna, adj. astatisch ( phys.): astatična igla, die astatische Nadel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  67. astēničən, -čna, adj. slabilen, asthenisch: astenični afekti, Lampe (D.).
  68. astronōm, m. der Astronom; — prim. zvezdoslovec.
  69. astronomı̑ja, f. die Astronomie; — prim. zvezdoslovje.
  70. astronōmski, adj. astronomisch, Žnid.
  71. atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
  72. atmosférən, -rna, adj. atmosphärisch, Cig. (T.).
  73. atōmən, -mna, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).
  74. atributīvən, -vna, adj. attributiv, nk.
  75. avgustīnəc, -nca, m. der Augustinermönch, Jan.
  76. avguštȃna, f. neko grozdje, Ip.- C., Z.
  77. avskultānt, m. der Auscultant, Cig., nk.; — prim. prislušnik.
  78. avtonomı̑ja, f. die Autonomie; — prim. samouprava.
  79. avtonomīst, m. der Verfechter der Autonomie, der Autonomist, nk.
  80. aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
  81. babę̑nta, f. = babela, C.
  82. babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.
  83. bȃbičinski, adj. Hebammen-, Mur.
  84. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
  85. bȃbinski, adj. altweibisch, ogr.- Mik.
  86. babjesŕčən, -čna, adj. feig, Cig.
  87. babjevę́rən, -rna, adj. abergläubig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  88. babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
  89. bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).
  90. bȃbna, f., Kr., pogl. babina 1).
  91. bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
  92. bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
  93. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
  94. bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen ( z. B. der Kinder), Z.
  95. bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.
  96. bȃdənj, -dnja, m. der Bottich, die Kufe, Goriš.; trtnega perja so cele badnje nasmukali, Vrtov. (Km. k.); — prim. bedenj.
  97. badijȃn, m. der Sternanis (illicium anisatum), Rez.- C., (badjan, Cig.); — it. badiana.
  98. bȃdnik, m. der Christabend, BlKr.- Navr. (Let.).
  99. bagatı̑n, m. eine kleine Münze; dva bagatina, zwei Scherflein, Dalm.; — iz it. bagattino, eine venetianische Kupfermünze.
  100. bagrę̑n, adj. purpurn, purpurroth, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.

   5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA