Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (5.801-5.900)
-
àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
-
antikrı̑st, m. der Antichrist.
-
antikvár, -rja, m. starinar, der Antiquar.
-
āntimon, m. der Spießglanz, das Antimon.
-
antipātičən, -čna, adj. antipathisch, nk.
-
antipatı̑ja, f. po zoprnosti zbujeni afekt, die Antipathie.
-
antologı̑ja, f. die Anthologie; — prim. cvetnik.
-
antropolōg, m. der Anthropolog.
-
antropologı̑ja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
-
ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
-
apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
-
apnaríca, f. die Kalkbrennerin; die Kalkhändlerin.
-
apnarı̑ja, f. = apnarstvo.
-
apnáriti, * -im, vb. impf. sich mit der Kalkbrennerei, mit dem Kalkgeschäfte abgeben.
-
apnárjenje, n. das Kalkbrennen, das Kalkgeschäft.
-
apnárnica, f. die Kalkbrennerei, Jan.
-
apnárski, adj. Kalkbrenner-; Kalkhändler-.
-
apnȃrstvọ, n. das Kalkbrennergewerbe, das Kalkgeschäft.
-
ápnast, adj. 1) Kalk enthaltend, mit Kalk beschmutzt, kalkig; — 2) dem Kalk ähnlich, kalkicht.
-
ȃpnat, adj. kalkig.
-
apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.
-
apnę̑nast, adj. kalkartig, kalkicht, Cig., Jan.
-
apnę̑nəc, * -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
-
apnę̑nica, f. 1) der Kalkofen; — 2) die Kalkgrube.
-
apnę̑ničar, -rja, m. der Kalkbrenner, Cig.; — prim. apnar.
-
apnę̑nik, m. = apnenec, Mur., Cig., Jan.
-
apnenína, f. die Kalkerde, Cig.; pogl. apnenka.
-
apnę̑nka, * f. die Kalkerde, Cig., Jan., C.
-
apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
-
apník, m., Cig., pogl. apnenec.
-
apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.
-
ápniti, -im, vb. impf. 1) zu Kalk brennen, calcinieren, Cig.; — 2) kalken: a. kože, mit Kalk beizen, Cig., Jan.
-
apnjáča, f. das Kalkwasser, C.
-
ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
-
apnogȃsəc, -sca, m. der Kalklöscher, Jan.
-
apnomę̑rəc, -rca, m. der Kalkmesser, Cig., Jan.
-
apnováti, -ȗjem, vb. impf. kalken, Mur.; — mit Kalk düngen, Nov.- C.
-
apnovı̑t, adj. kalkhältig, Cig., Jan.
-
apnovítən, -tna, adj. = apnovı̑t, Jan.
-
apnožgȃvəc, -vca, m. der Kalkbrenner, Jan.
-
apodīktičən, -čna, adj. neovržen, apodiktisch, Cig. (T.).
-
ardrę̑sən, -sna, m. = adreselj 2), der Knöterich, C.
-
arhángel, m. der Erzengel.
-
arhángelski, adj. Erzengel-.
-
arhidijākon, m. cerkven dostojanstvenik, der Archidiakon.
-
arhimandrīt, m. pravoslaven cerkven dostojanstvenik, der Archimandrit.
-
aritmētičən, -čna, adj. arithmetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.
-
armádən, -dna, adj. Armee-.
-
armȃn, m., Jan., pogl. rman.
-
armȃnəc, -nca, m., Cig., pogl. rmanec.
-
ȃrnica, f. das Bergheu, Z., Gor.; — die Bergwiese, Dol.; — prim. arovica.
-
ārnika, f. Wohlverlei (arnica montana); — prim. brdnja.
-
árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
-
aromātičən, -čna, adj. aromatisch, nk.
-
arsenāl, m. orožarnica, das Arsenal.
-
arsēnik, m., Mur., Cig., Jan., pogl. arzenik.
-
arzēn, m. das Arsen ( chem.).
-
arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
-
arzēnikov, adj. Arsenik-: a. prah; arzenikove saje, der Hüttenrauch, Cig.
-
ásəłnica, f. neka trava za aslo, Fr.- C.
-
ásəłnjak, m. der Seidelbast (daphne mezereum), C.
-
asignācija, f. die Assignation, die Anweisung, Cig., Jan.
-
asistēnt, m. pomočnik, der Assistent.
-
asonāncija, f. der Anklang, die Assonanz, Cig. (T.).
-
astātičən, -čna, adj. astatisch ( phys.): astatična igla, die astatische Nadel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
astēničən, -čna, adj. slabilen, asthenisch: astenični afekti, Lampe (D.).
-
astronōm, m. der Astronom; — prim. zvezdoslovec.
-
astronomı̑ja, f. die Astronomie; — prim. zvezdoslovje.
-
astronōmski, adj. astronomisch, Žnid.
-
atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
-
atmosférən, -rna, adj. atmosphärisch, Cig. (T.).
-
atōmən, -mna, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).
-
atributīvən, -vna, adj. attributiv, nk.
-
avgustīnəc, -nca, m. der Augustinermönch, Jan.
-
avguštȃna, f. neko grozdje, Ip.- C., Z.
-
avskultānt, m. der Auscultant, Cig., nk.; — prim. prislušnik.
-
avtonomı̑ja, f. die Autonomie; — prim. samouprava.
-
avtonomīst, m. der Verfechter der Autonomie, der Autonomist, nk.
-
aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
-
babę̑nta, f. = babela, C.
-
babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.
-
bȃbičinski, adj. Hebammen-, Mur.
-
bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
-
bȃbinski, adj. altweibisch, ogr.- Mik.
-
babjesŕčən, -čna, adj. feig, Cig.
-
babjevę́rən, -rna, adj. abergläubig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
-
babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
-
bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).
-
bȃbna, f., Kr., pogl. babina 1).
-
bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
-
bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
-
babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
-
bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen ( z. B. der Kinder), Z.
-
bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.
-
bȃdənj, -dnja, m. der Bottich, die Kufe, Goriš.; trtnega perja so cele badnje nasmukali, Vrtov. (Km. k.); — prim. bedenj.
-
badijȃn, m. der Sternanis (illicium anisatum), Rez.- C., (badjan, Cig.); — it. badiana.
-
bȃdnik, m. der Christabend, BlKr.- Navr. (Let.).
-
bagatı̑n, m. eine kleine Münze; dva bagatina, zwei Scherflein, Dalm.; — iz it. bagattino, eine venetianische Kupfermünze.
-
bagrę̑n, adj. purpurn, purpurroth, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani