Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (5.701-5.800)
-
aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.
-
agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.
-
ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.- C., Mik.
-
ágnje, n. = jagnje, Jarn.
-
áhanje, n. das Aechzen, Zora.
-
ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.
-
ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
-
ahromātičən, -čna, adj. brezbarven, achromatisch, Cig. (T.), nk.
-
ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.- Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.- C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
-
ájdinja, f. die Heidin.
-
ajdı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
-
ájdovina, f. = ajdovica, Dol.
-
ájdovnik, m. das Buchweizenbrot.
-
ájdovnjak, m. = ajdovnik.
-
ájdovščina, f. die Heidenschaft, Trub. (Post.).
-
ájdovščnica, f. 1) = ajdovica, C.; — 2) neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
-
ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.- Levst. (Rok.) — prim. ajsati se.
-
ȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, kratzen, Dol.- C.; — a. se = ajsati se, Lašče- Levst. (Rok.).
-
akadēmičən, -čna, adj. akademisch, Cig. (T.), nk.
-
akcidēncija, f. die Accidenz ( phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
-
akcijonár, -rja, m. der Actionär, Jan.; — prim. delničar.
-
akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
-
aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.
-
aktuālən, -lna, adj. actuell, ( phil.), Cig. (T.).
-
akūstičən, -čna, adj. akustisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
albīn, m. = belin 1), Cig.
-
áldovnik, m. der Opferer, ogr.- Valj. (Rad).
-
alegōričən, -čna, adj. allegorisch, Jan., nk.
-
aleksandrīn, m. der Alexandriner, (neka vrsta stihov), Jan., Cig. (T.).
-
aleksandrīnəc, -nca, m. = aleksandrin, nk.
-
alkohōlnat, adj. alkoholhältig, nk.
-
alkorān, m. der Alkoran, der Koran, Cig., Jan.
-
almanāh, m. poučen ali zabaven letnik, der Almanach.
-
álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
-
álmožnik, m. 1) der Almosenvorsteher (almužnik) Habd.; — 2) der Pfründler, Cig.
-
alodijālən, -lna, m. Allodial-, nk.
-
alopātičən, -čna, adj. = alopatski, Jan.
-
altāna, f. der Altan, Cig.; — prim. it. altana.
-
altīstinja, f. die Altistin, Jan., nk.
-
alumnāt, m. das Alumnat ( nav. = duhovsko semenišče).
-
alȗn, m. der Alaun, Cig., Cig. (T.); pogl. golun.
-
ȃmanje, n. das Visieren eines Fasses, Cig., DZ.
-
amazōnka, f. die Amazone, Cig., Jan.
-
amazōnski, adj. Amazonen-, Cig.
-
ȃmen, adv. Amen! amen je, = es ist aus! es ist nicht mehr zu helfen.
-
ámljenje, n. die Ammenpflege: otroka na a. dati, Gor.
-
amnestı̑ja, f. splošno pomiloščenje, die Amnestie.
-
amōnij, m. das Ammonium ( chem.), Cig. (T.).
-
amōnijak, m. der Ammoniak ( chem.).
-
amōnijakast, adj. ammoniakhältig, Cig.
-
amōnijakov, adj. Ammoniak-, Cig.
-
àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
-
anāfora, f. die Anapher (eine Redefigur), Jan.
-
anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.
-
anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).
-
analītičən, -čna, adj. analytisch, Cig., Cig. (T.), nk.
-
analītika, f. die Analytik, Cig. (T.).
-
analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
-
analogı̑ja, f. die Analogie; — prim. nalika.
-
ānanas, m. die Ananas (bromelia ananas), Cig., Jan., Tuš. (R.).
-
anapēst, m. der Anapaest (stopa ˘˘‐).
-
anarhı̑ja, f. die Anarchie, Cig., Jan., nk.; — prim. brezvladje.
-
anarhı̑jski, adj. anarchisch, Cig.
-
anarhīst, m. der Anarchist, nk.
-
ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.- C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); — prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).
-
anatōm, m. der Anatom, Cig., Jan.
-
anatomı̑ja, f. die Anatomie; — prim. razudba.
-
anatomı̑jski, adj. = anatomski, Cig.
-
anatōmski, adj. anatomisch, nk.
-
ančèš, adv. = anti češ, češ, Levst. (Sl. Spr.); išči pod: hoteti.
-
ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.- Valj. ( Kres).
-
andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.- Valj. (Rad).
-
andrę̑səlj, -slja, m. = adreselj 2), vzhŠt.- C.
-
andrę̑səljnatən, -tna, adj. dem Knöterich ähnlich: andreseljnatna ajda, leerer Buchweizen, C.
-
ȃndrkva, f. = redkev, Valj. (Rad).
-
andrǫ́ga, f. das Rothauge, die Rohthfeder (scardinius erythrophthalmus), Mursko polje, Ljub.- Erj. (Rok.).
-
anekdōta, f. die Anekdote.
-
aneroīd, m. das Aneroidbarometer, Cig. (T.).
-
ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
-
ángelčək, -čka, dem. angelec.
-
ángeləc, -gelca, m. dem. angel.
-
angēlika, f. die Brustwurzel (angelica), Cig., Hlad.
-
ángelski, adj. Engel-, englisch; angelsko češčenje, der englische Gruß; angelska nedelja, der Schutzengelsonntag.
-
angúrija, f. die Angurie, die Wassermelone (cucurbita citrullus); — prim. it. anguria.
-
àni, conj. = niti: ani — ani, weder noch, ogr.- C., Rez.- Baud.
-
anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.- Baud.
-
animālən, -lna, adj. animalisch; animalno živčevje, animalisches Nervensystem, Cig. (T.).
-
ȃnkrst, m. der Antichrist, Z.
-
ȃnkršt, m. = ankrst, Z.; oj ti ankršt grdi! Erj. (Torb.).
-
1. ano, adv. = onoj ( nam. ono), vor längerer Zeit, neulich, SlGor.- C.
-
2. ànọ, conj. 1) = in, Goriš., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.
-
ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.).
-
anokòj, conj., C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. anikoj.
-
anomālən, -lna, adj. anomal, nk.; — prim. nepravilen.
-
anomalı̑ja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
-
anováti se, -ȗjem se, vb. impf. = anati se, Cig.; (Bog) se ne anuje lic ino se ne da podkupiti, Ravn.
-
antārktičən, -čna, adj. ob južnem tečaju ležeč, antarktisch, Jes.
-
ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
-
antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).
-
antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).
5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani