Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (5.601-5.700)
-
2. nóžən, -žna, adj. = nožev, Jan. (H.).
-
nóžev, adj. Messer-; noževa ostrina, die Messerschneide, Cig., Jan.; noževe oplati, die Messerschalen, Levst. (Zb. sp.).
-
nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
-
nožíce, f. pl. = škarje, die Schere, Levst. (Zb. sp.); — hs.
-
nožìč, -íča, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nóžič, nȏžič, Valj. (Rad).
-
nožı̑čək, -čka, m. dem. nožič; das Messerchen.
-
nožíčevka, f. das Knackmesser, das Einlegemesser, Notr.- Cig.
-
nožíčica, f. dem. nožica; das Füßchen.
-
nožı̑čič, m. dem. nožič; das Messerchen, Met.
-
1. nožı̑čka, f. dem. nožica; das Füßchen, Valj. (Rad).
-
2. nožı̑čka, f. das Klappmesser, Notr.- Cig., Idrija- Frey. (Rok.), Polj.
-
nóžik, m. = nožek, Levst. (Zb. sp.).
-
nožína, f. der die Beine bedeckende Theil der Haut, der Beinling, Cig.
-
nožíšče, n. das Messerheft, C.
-
nǫ̑žje, n. das Fußstück, Jan. (H.).
-
nǫ̑žka, f. = nožica, das Füßchen, Levst. (Zb. sp.).
-
nǫ́žna, f. die Messerscheide, die Scheide, Mur.; = pl. nožne, Mur., Cig.
-
nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
-
nọ́žničar, -rja, m. der Scheidenmacher, Cig.
-
nǫ́žničast, adj. scheidenförmig, Cig.
-
nožnják, m. der Fußsack, Jan. (H.).
-
nràv, nráva, m. die Sitte, nav. pl. die Sitten, Cig. (T.); nravov surovino otesati, Ravn.; blagi nravi, Levst. (Nauk); — stsl.
-
nràv, nrávi, f. = nravi, die Sitten, Jan.
-
nrávən, -vna, adj. sittlich, Mur., Cig., Jan., C., nk.
-
nravı̑t, adj. gesittet, Cig.
-
nravı̑tost, f. die Gesittung, die Sittlichkeit, Cig.
-
nrávnost, f. die Sittlichkeit, Cig., Jan., nk.
-
nravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Ethiker, der Moralist, nk.
-
nravoslǫ́vən, -vna, adj. ethisch, nk.
-
nravoslǫ̑vje, n. die Sittenlehre, die Moral, die Ethik, Jan., nk.
-
nrȃvstvən, -tvəna, adj. sittlich, moralisch, Cig., Jan., C., nk.
-
nrȃvstvənost, f. die Sittlichkeit, die Moralität, Cig., Jan., C., nk.
-
nrȃvstvọ, n. die Sitten, Jan. (H.).
-
1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
-
2. nù, conj. = no, doch, aber, kajk.- Glas.
-
nȗda, f. die Lohnarbeit: hodi nudo ("nudu") delat, kajk.- Valj. (Rad).
-
nùda, interj. wohlan! ogr.- C.
-
nùdar, interj. wohlan! kajk.- Mik.
-
núdəlj, -dlja, (-dəljna), m. die Nudel; nav. pl. nudeljni, Nudeln; — iz nem.
-
nudílọ, n. das Zwangsmittel, Cig. (T.).
-
núditi, nȗdim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen, Mur., Cig. (T.), Met., Mik., UčT.; — 2) darbieten, anbieten, Cig., nk.
-
nudljìv, -íva, adj. dringend, C.; nudljivo opominati, C.
-
nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
-
núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
-
nújati se, -am se, vb. impf. 1) sich bemühen, Dol.- Cig., Jan., Kras- C.; — 2) = ponujati se: dež se nam nuja, vzhŠt.
-
nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
-
nújnost, f. 1) die Bedrängtheit ( prim. nujen 1)); — 2) die Nothwendigkeit, die Dringlichkeit, Cig. (T.), nk.; hs.
-
núka, f., nam. vnuka, das Nachgrummet, Mur., Jan., C.
-
nūla, f. ničla, die Null.
-
numerácija, f. die Numeration, Cel. (Ar.).
-
numizmātičən, -čna, adj. k numizmatiki spadajoč, numismatisch.
-
numizmātik, m. der Numismatiker.
-
numizmātika, f. penezoznanstvo, die Münzenkunde, die Numismatik.
-
nȗn, m. = nunec, der Taufpathe, Rez.- C.
-
1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Kras, Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
-
2. núna, f. das Schilfpfeifchen, C.
-
nunáč, m. der Frömmling, vzhŠt.- C.
-
nȗnati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru): nunaj, spavaj dete, ogr.- C.
-
nūncij, m. papežev poslanec, der Nuntius.
-
nȗnčək, -čka, m. dem. nunec, SlN.
-
nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Kras, Prim.; — 2) der Priester, C., Kras, Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
-
núnica, f. dem. 1. nuna, 2).
-
núnika, f. das Schilfpfeifchen, Mur.
-
nȗnka, f. der Safran (crocus), Tuš. (B.); bele nunke, der weiße Frühlingssafran (crocus albiflorus), Nkol.
-
nunováti, -ȗjem, vb. impf. Nonne sein, Cig., M., C.
-
núnovina, f. = nunovje, Dol.
-
núnovje, n. bičje, iz katerega neko trobilo delajo otroci, Dol.; — prim. 2. nuna.
-
nȗnski, adj. Nonnen-: nunski samostan.
-
nȗnstvọ, n. 1) das Nonnenthum, C.; — 2) die Gevatterschaft, C.; biti si s kom v nunstvu, C.
-
nȗnščak, ** m. der Täufling, Raič ( Let.).
-
nùt, interj. = not, sieh, ogr.- C.
-
núta, f. die Rinderherde, Mik., Kameno na Soči, Plužna na Bolškem- Erj. (Torb.).
-
nùti, interj. = nut, not, sieh, Habd.- Mik.
-
nȗtnjak, m. der Stier, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. nuta.
-
nuvìč, -íča, m. = novic 2), Rez.- C.
-
nuvíča, f. = 2. novica 2), Rez.- Baud.
-
núza, f. der Halm zum Auffassen von Erdbeeren, Mik.; — Erdbeeren auf einen Grashalm angereiht, Kr.- Valj. (Rad); — prim. niz.
-
núzati, nȗzam, -žem, vb. impf. = nizati, Mik.
-
abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
-
abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
-
abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
-
ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
-
ábotnež, m. ein alberner Mensch.
-
ábotnica, f. ein albernes Weib.
-
ábotnik, m. ein alberner Mensch.
-
ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.
-
ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
-
ábranka, f. = abranek 1), Lašče- Erj. (Torb.).
-
absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
-
abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
-
adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
-
adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.
-
administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
-
administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
-
advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
-
advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
-
aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).
-
aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).
-
áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani