Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (5.601-5.700)

  1. 2. nóžən, -žna, adj. = nožev, Jan. (H.).
  2. nóžev, adj. Messer-; noževa ostrina, die Messerschneide, Cig., Jan.; noževe oplati, die Messerschalen, Levst. (Zb. sp.).
  3. nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
  4. nožíce, f. pl. = škarje, die Schere, Levst. (Zb. sp.); — hs.
  5. nožìč, -íča, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nóžič, nȏžič, Valj. (Rad).
  6. nožı̑čək, -čka, m. dem. nožič; das Messerchen.
  7. nožíčevka, f. das Knackmesser, das Einlegemesser, Notr.- Cig.
  8. nožíčica, f. dem. nožica; das Füßchen.
  9. nožı̑čič, m. dem. nožič; das Messerchen, Met.
  10. 1. nožı̑čka, f. dem. nožica; das Füßchen, Valj. (Rad).
  11. 2. nožı̑čka, f. das Klappmesser, Notr.- Cig., Idrija- Frey. (Rok.), Polj.
  12. nóžik, m. = nožek, Levst. (Zb. sp.).
  13. nožína, f. der die Beine bedeckende Theil der Haut, der Beinling, Cig.
  14. nožíšče, n. das Messerheft, C.
  15. nǫ̑žje, n. das Fußstück, Jan. (H.).
  16. nǫ̑žka, f. = nožica, das Füßchen, Levst. (Zb. sp.).
  17. nǫ́žna, f. die Messerscheide, die Scheide, Mur.; = pl. nožne, Mur., Cig.
  18. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
  19. nọ́žničar, -rja, m. der Scheidenmacher, Cig.
  20. nǫ́žničast, adj. scheidenförmig, Cig.
  21. nožnják, m. der Fußsack, Jan. (H.).
  22. nràv, nráva, m. die Sitte, nav. pl. die Sitten, Cig. (T.); nravov surovino otesati, Ravn.; blagi nravi, Levst. (Nauk); — stsl.
  23. nràv, nrávi, f. = nravi, die Sitten, Jan.
  24. nrávən, -vna, adj. sittlich, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  25. nravı̑t, adj. gesittet, Cig.
  26. nravı̑tost, f. die Gesittung, die Sittlichkeit, Cig.
  27. nrávnost, f. die Sittlichkeit, Cig., Jan., nk.
  28. nravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Ethiker, der Moralist, nk.
  29. nravoslǫ́vən, -vna, adj. ethisch, nk.
  30. nravoslǫ̑vje, n. die Sittenlehre, die Moral, die Ethik, Jan., nk.
  31. nrȃvstvən, -tvəna, adj. sittlich, moralisch, Cig., Jan., C., nk.
  32. nrȃvstvənost, f. die Sittlichkeit, die Moralität, Cig., Jan., C., nk.
  33. nrȃvstvọ, n. die Sitten, Jan. (H.).
  34. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
  35. 2. nù, conj. = no, doch, aber, kajk.- Glas.
  36. nȗda, f. die Lohnarbeit: hodi nudo ("nudu") delat, kajk.- Valj. (Rad).
  37. nùda, interj. wohlan! ogr.- C.
  38. nùdar, interj. wohlan! kajk.- Mik.
  39. núdəlj, -dlja, (-dəljna), m. die Nudel; nav. pl. nudeljni, Nudeln; — iz nem.
  40. nudílọ, n. das Zwangsmittel, Cig. (T.).
  41. núditi, nȗdim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen, Mur., Cig. (T.), Met., Mik., UčT.; — 2) darbieten, anbieten, Cig., nk.
  42. nudljìv, -íva, adj. dringend, C.; nudljivo opominati, C.
  43. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
  44. núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
  45. nújati se, -am se, vb. impf. 1) sich bemühen, Dol.- Cig., Jan., Kras- C.; — 2) = ponujati se: dež se nam nuja, vzhŠt.
  46. nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
  47. nújnost, f. 1) die Bedrängtheit ( prim. nujen 1)); — 2) die Nothwendigkeit, die Dringlichkeit, Cig. (T.), nk.; hs.
  48. núka, f., nam. vnuka, das Nachgrummet, Mur., Jan., C.
  49. nūla, f. ničla, die Null.
  50. numerácija, f. die Numeration, Cel. (Ar.).
  51. numizmātičən, -čna, adj. k numizmatiki spadajoč, numismatisch.
  52. numizmātik, m. der Numismatiker.
  53. numizmātika, f. penezoznanstvo, die Münzenkunde, die Numismatik.
  54. nȗn, m. = nunec, der Taufpathe, Rez.- C.
  55. 1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Kras, Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
  56. 2. núna, f. das Schilfpfeifchen, C.
  57. nunáč, m. der Frömmling, vzhŠt.- C.
  58. nȗnati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru): nunaj, spavaj dete, ogr.- C.
  59. nūncij, m. papežev poslanec, der Nuntius.
  60. nȗnčək, -čka, m. dem. nunec, SlN.
  61. nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Kras, Prim.; — 2) der Priester, C., Kras, Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
  62. núnica, f. dem. 1. nuna, 2).
  63. núnika, f. das Schilfpfeifchen, Mur.
  64. nȗnka, f. der Safran (crocus), Tuš. (B.); bele nunke, der weiße Frühlingssafran (crocus albiflorus), Nkol.
  65. nunováti, -ȗjem, vb. impf. Nonne sein, Cig., M., C.
  66. núnovina, f. = nunovje, Dol.
  67. núnovje, n. bičje, iz katerega neko trobilo delajo otroci, Dol.; — prim. 2. nuna.
  68. nȗnski, adj. Nonnen-: nunski samostan.
  69. nȗnstvọ, n. 1) das Nonnenthum, C.; — 2) die Gevatterschaft, C.; biti si s kom v nunstvu, C.
  70. nȗnščak, ** m. der Täufling, Raič ( Let.).
  71. nùt, interj. = not, sieh, ogr.- C.
  72. núta, f. die Rinderherde, Mik., Kameno na Soči, Plužna na Bolškem- Erj. (Torb.).
  73. nùti, interj. = nut, not, sieh, Habd.- Mik.
  74. nȗtnjak, m. der Stier, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. nuta.
  75. nuvìč, -íča, m. = novic 2), Rez.- C.
  76. nuvíča, f. = 2. novica 2), Rez.- Baud.
  77. núza, f. der Halm zum Auffassen von Erdbeeren, Mik.; — Erdbeeren auf einen Grashalm angereiht, Kr.- Valj. (Rad); — prim. niz.
  78. núzati, nȗzam, -žem, vb. impf. = nizati, Mik.
  79. abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
  80. abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
  81. abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
  82. ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
  83. ábotnež, m. ein alberner Mensch.
  84. ábotnica, f. ein albernes Weib.
  85. ábotnik, m. ein alberner Mensch.
  86. ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.
  87. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
  88. ábranka, f. = abranek 1), Lašče- Erj. (Torb.).
  89. absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
  90. abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  91. adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
  92. adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
  93. adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.
  94. administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
  95. administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
  96. advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
  97. advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
  98. aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).
  99. aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).
  100. áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.

   5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA