Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (5.401-5.500)
-
norljáča, f. = norljava ženska, Mur.
-
norljàv, -áva, adj. = trapast, etwas närrisch, blöde, Mur., Cig., C.
-
nōrma, f. pravilo, vodilo, die Norm.
-
normāla, f. črta pravilnica, die Normale, Cig. (T.).
-
normālən, -lna, adj. pravilen, normal, Normal-.
-
normālije, f. pl. vodila, pravila, die Normalien, DZ.
-
normālka, f. die Normalschule.
-
normālnošọ̑lski, adj. Normalschul-: n. zaklad, DZ.
-
noroglàv, -gláva, adj. thöricht, tollköpfig, Dict.- Mik., Cig., Jan.
-
noroglȃvəc, -vca, m. der Narr, Cig.
-
noroglȃvka, f. die Närrin, C.
-
norọ̑st, f. 1) die Narrheit; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; — 2) tiha n., der Dummkoller, divja n., rasender Koller (Pferdekrankheiten), Strp.
-
norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
-
norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
-
nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.
-
nǫ̑rša, f. die Närrin, Z., Mik.; pustna norša, Cig.
-
nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
-
1. nosáč, m. 1) ein großnasiger Mensch, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Nasenaffe (semnopithecus nasicus), Erj. (Z.); — 3) der Naseweise, Meg.
-
2. nosáč, m. 1) der Träger, der Lastenträger, Dict., Cig., Jan., C., Nov.; — 2) prvo vretence človeške hrbtenice, der Atlas, Erj. (Som.).
-
nosáča, f. ein Weib mit großer Nase, Mur., Cig., Jan.
-
nosȃčka, f. die Trägerin, Cig.
-
nosák, m. ein großnasiger Mann, Habd.- Mik.
-
nosàn, -ána, m. ein großnasiger Mann, Cig., Jan., M., C.
-
nosána, f. ein großnasiges Weib, Cig.
-
nọ̑sast, adj. nasenartig; — großnasig, Mur., Danj., Habd.- Mik.
-
nosàt, -áta, adj. großnasig.
-
nosàv, -áva, adj. schmollend, Cig.
-
nọ́savica, f. = skleda z nosom, eine Schüssel mit einem Gießschnabel, Rib.
-
nǫ̑sba, f. das Tragen: osel je za nosbo, ogr.- C.
-
1. nọ̑səc, -sca, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) der Gießschnabel, Cig., Dol.; — 3) die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Kras- Erj. (Torb.).
-
2. nósəc, -sca, m. der Träger; — der Todtenträger: jokaje je šla reva zapuščena za nosci, Ravn.
-
nosèč, -ę́ča, adj. schwanger; tudi: nǫ́seča; — prim. nositi.
-
nosę́čən, -čna, adj. schwanger, tudi: nǫ́sečən, Ljubljanska ok.
-
nosę́čnost, f. die Schwangerschaft, tudi: nǫ́sečnost, Cig.
-
nosę́čost, f. = nosečnost, Mur., Cig., Jan.; tudi: nǫ́sečost.
-
nọ̑sək, -ska, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) die Kichererbse (cicer arietinum), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
-
1. nósən, -sna, adj. Nasen-; nọ̑sna kost, das Nasenbein, Cig.
-
2. nósən, -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.
-
nosẹ́vati, -am, vb. impf. zu tragen pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
-
nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
-
nosíca, f. die Trägerin, C.
-
nosíłce, n. dem. nosilo; eine kleine Tragbahre: doteknil se je onega nosilca, Krelj.
-
nosíłən, -łna, adj. lastbar, tragfähig, Cig.; Trage-, Jan. (H.).
-
nosı̑łnica, f. die Tragbahre, Dict., Cig., Jan.; — die Todtenbahre, C.; — die Sänfte, Guts., Mur.
-
nosı̑łnjak, m. die Todtenbahre, Hal.- C.
-
nosíłnost, f. die Tragfähigkeit, das Tragvermögen, Cig., Sen. (Fiz.), DZ., SlN.; pogl. nosljivost.
-
nosílọ, n. die Trage, die Tragbahre, Mur., Cig., Jan., DZ.; tudi pl. nosila, Cig., Štrek., kajk.- Valj. (Rad); kerubini so pokrivali skrinjo in nje nosila, Jap. (Sv. p.); mrtvaška nosila, die Todtentragbahre, Cig.
-
nosı̑telj, m. der Träger, Vrtov. (Vin.), nk.
-
nosı̑teljica, f. die Trägerin, nk.
-
nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
-
nosı̑tva, f. die Trächtigkeit, die Tragezeit, Jan. (H.).
-
nosı̑vəc, -vca, m. der Träger, Cig.
-
nosı̑vka, f. die Trägerin, Cig.
-
nọ̑skov, adj. von der Kichererbse, Štrek.
-
nosljáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, näseln, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) = njuhati, (Tabak) schnupfen, Cig., Jan.
-
nosljȃvəc, -vca, m. der näselnd spricht, Valj. (Rad).
-
nosljìv, adj. = 2. nosen 1), Guts.- Cig., Jan.
-
nosljívost, f. die Tragfähigkeit; n. ladije, DZ.
-
nosníca, f. 1) das Nasenloch; nav. pl. nosnice, = nozdrvi, die Nasenlöcher; — die Nasenhöhle, Erj. (Som.); — 2) nọ̑snica, = nosna kost, das Nasenbein, Erj. (Torb.).
-
nosník, m. = hohnik, der Nasenlaut, der Nasal ( gramm.), Cig., Jan., nk.
-
nosnína, f. der Trägerlohn, Jan.
-
nosnjáča, f. der Schnabelkrug, C.
-
nósnost, f. die Schwangerschaft, Cig.
-
nosobr̀c, -bŕca, m. der Nasenstüber, Jan. (H.).
-
nosoròg, -rǫ́ga, m. das Nashorn (rhinocerus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
-
nosorǫ̑žəc, -žca, m. 1) der Nashornkäfer (oryctes nasicornis), Erj. (Ž.); — 2) = nosorog, Jan.
-
nosúlja, f. ein großnasiges Weib, Mur., Cig., C., Mik.
-
nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
-
nošȃj, m. 1) der Gang ( v. Speisen), Cig.; — 2) die Tragweite, Cig., Jan.
-
nǫ̑šba, f. = noša 2), Habd., ogr.- Mik.
-
nošénje, n. 1) das Tragen; — 2) das Betragen, (nošenjè) ogr.- Valj. (Rad).
-
nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
-
nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.
-
nošnína, f. der Trägerlohn, Cig., DZ.
-
nǫ́šnja, * f. 1) das Tragen, Mur., Cig., SlGor.- C.; tudi: nóšnja.
-
nòt, interj. sieh! BlKr.; not me zdravega! sieh da, ich bin gesund! Navr.- Jan. (Slovn.).
-
nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
-
notár, -rja, m. beležnik, der Notar.
-
notarijāt, m. = notarstvo, das Notariat.
-
notárski, adj. Notars-, Notariats-.
-
notȃrstvọ, n. das Notariat.
-
nōtən, -tna, adj. Noten-: notni papir, das Notenpapier, Cig., Jan.
-
nǫ̑tər, adv. hinein, herein; n. do-, bis — hinein, bis — hin, n. do vrat; n. do Trsta.
-
nǫ̑trajšnji, adj. = notranji, Cig., Jan.
-
nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
-
nǫ̑tranjost, f. das Innere, Cig., Jan., nk.
-
nǫ̑tranjščina, f. das Innere, Cig. (T.), Nov.
-
nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
-
nǫ̑tri, adv. drinnen, darin.
-
nǫ̑trika, adv. = notri, ("notrka") GBrda.
-
notrína, f. das Innere: večkrat so skrivni nameni v naši notrini, Cv.
-
nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.
-
nǫ̑trnji, adj. = notranji, Mik.; notrnje dvorišče, Dalm.
-
nǫ̑tršnji, adj. = notrišnji, Dict.
-
nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
-
nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
-
nováčenje, n. die Recrutierung, C., nk.
-
nováčiti, -ȃčim, vb. impf. (vojaške) novake nabirati, recrutieren, nk.
-
novák, * m. der Neuling, Habd.- Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).
-
novákinja, f. die Anfängerin, Cig.; die Lehrjüngerin, C.; die Novize, ZgD., kajk.- Valj. (Rad).
4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani