Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (5.401-5.500)

  1. norljáča, f. = norljava ženska, Mur.
  2. norljàv, -áva, adj. = trapast, etwas närrisch, blöde, Mur., Cig., C.
  3. nōrma, f. pravilo, vodilo, die Norm.
  4. normāla, f. črta pravilnica, die Normale, Cig. (T.).
  5. normālən, -lna, adj. pravilen, normal, Normal-.
  6. normālije, f. pl. vodila, pravila, die Normalien, DZ.
  7. normālka, f. die Normalschule.
  8. normālnošọ̑lski, adj. Normalschul-: n. zaklad, DZ.
  9. noroglàv, -gláva, adj. thöricht, tollköpfig, Dict.- Mik., Cig., Jan.
  10. noroglȃvəc, -vca, m. der Narr, Cig.
  11. noroglȃvka, f. die Närrin, C.
  12. norọ̑st, f. 1) die Narrheit; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; — 2) tiha n., der Dummkoller, divja n., rasender Koller (Pferdekrankheiten), Strp.
  13. norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
  14. norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
  15. nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.
  16. nǫ̑rša, f. die Närrin, Z., Mik.; pustna norša, Cig.
  17. nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
  18. 1. nosáč, m. 1) ein großnasiger Mensch, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Nasenaffe (semnopithecus nasicus), Erj. (Z.); — 3) der Naseweise, Meg.
  19. 2. nosáč, m. 1) der Träger, der Lastenträger, Dict., Cig., Jan., C., Nov.; — 2) prvo vretence človeške hrbtenice, der Atlas, Erj. (Som.).
  20. nosáča, f. ein Weib mit großer Nase, Mur., Cig., Jan.
  21. nosȃčka, f. die Trägerin, Cig.
  22. nosák, m. ein großnasiger Mann, Habd.- Mik.
  23. nosàn, -ána, m. ein großnasiger Mann, Cig., Jan., M., C.
  24. nosána, f. ein großnasiges Weib, Cig.
  25. nọ̑sast, adj. nasenartig; — großnasig, Mur., Danj., Habd.- Mik.
  26. nosàt, -áta, adj. großnasig.
  27. nosàv, -áva, adj. schmollend, Cig.
  28. nọ́savica, f. = skleda z nosom, eine Schüssel mit einem Gießschnabel, Rib.
  29. nǫ̑sba, f. das Tragen: osel je za nosbo, ogr.- C.
  30. 1. nọ̑səc, -sca, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) der Gießschnabel, Cig., Dol.; — 3) die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Kras- Erj. (Torb.).
  31. 2. nósəc, -sca, m. der Träger; — der Todtenträger: jokaje je šla reva zapuščena za nosci, Ravn.
  32. nosèč, -ę́ča, adj. schwanger; tudi: nǫ́seča; — prim. nositi.
  33. nosę́čən, -čna, adj. schwanger, tudi: nǫ́sečən, Ljubljanska ok.
  34. nosę́čnost, f. die Schwangerschaft, tudi: nǫ́sečnost, Cig.
  35. nosę́čost, f. = nosečnost, Mur., Cig., Jan.; tudi: nǫ́sečost.
  36. nọ̑sək, -ska, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) die Kichererbse (cicer arietinum), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
  37. 1. nósən, -sna, adj. Nasen-; nọ̑sna kost, das Nasenbein, Cig.
  38. 2. nósən, -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.
  39. nosẹ́vati, -am, vb. impf. zu tragen pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  40. nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  41. nosíca, f. die Trägerin, C.
  42. nosíłce, n. dem. nosilo; eine kleine Tragbahre: doteknil se je onega nosilca, Krelj.
  43. nosíłən, -łna, adj. lastbar, tragfähig, Cig.; Trage-, Jan. (H.).
  44. nosı̑łnica, f. die Tragbahre, Dict., Cig., Jan.; — die Todtenbahre, C.; — die Sänfte, Guts., Mur.
  45. nosı̑łnjak, m. die Todtenbahre, Hal.- C.
  46. nosíłnost, f. die Tragfähigkeit, das Tragvermögen, Cig., Sen. (Fiz.), DZ., SlN.; pogl. nosljivost.
  47. nosílọ, n. die Trage, die Tragbahre, Mur., Cig., Jan., DZ.; tudi pl. nosila, Cig., Štrek., kajk.- Valj. (Rad); kerubini so pokrivali skrinjo in nje nosila, Jap. (Sv. p.); mrtvaška nosila, die Todtentragbahre, Cig.
  48. nosı̑telj, m. der Träger, Vrtov. (Vin.), nk.
  49. nosı̑teljica, f. die Trägerin, nk.
  50. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
  51. nosı̑tva, f. die Trächtigkeit, die Tragezeit, Jan. (H.).
  52. nosı̑vəc, -vca, m. der Träger, Cig.
  53. nosı̑vka, f. die Trägerin, Cig.
  54. nọ̑skov, adj. von der Kichererbse, Štrek.
  55. nosljáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, näseln, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) = njuhati, (Tabak) schnupfen, Cig., Jan.
  56. nosljȃvəc, -vca, m. der näselnd spricht, Valj. (Rad).
  57. nosljìv, adj. = 2. nosen 1), Guts.- Cig., Jan.
  58. nosljívost, f. die Tragfähigkeit; n. ladije, DZ.
  59. nosníca, f. 1) das Nasenloch; nav. pl. nosnice, = nozdrvi, die Nasenlöcher; — die Nasenhöhle, Erj. (Som.); — 2) nọ̑snica, = nosna kost, das Nasenbein, Erj. (Torb.).
  60. nosník, m. = hohnik, der Nasenlaut, der Nasal ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  61. nosnína, f. der Trägerlohn, Jan.
  62. nosnjáča, f. der Schnabelkrug, C.
  63. nósnost, f. die Schwangerschaft, Cig.
  64. nosobr̀c, -bŕca, m. der Nasenstüber, Jan. (H.).
  65. nosoròg, -rǫ́ga, m. das Nashorn (rhinocerus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  66. nosorǫ̑žəc, -žca, m. 1) der Nashornkäfer (oryctes nasicornis), Erj. (Ž.); — 2) = nosorog, Jan.
  67. nosúlja, f. ein großnasiges Weib, Mur., Cig., C., Mik.
  68. nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
  69. nošȃj, m. 1) der Gang ( v. Speisen), Cig.; — 2) die Tragweite, Cig., Jan.
  70. nǫ̑šba, f. = noša 2), Habd., ogr.- Mik.
  71. nošénje, n. 1) das Tragen; — 2) das Betragen, (nošenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  72. nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
  73. nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.
  74. nošnína, f. der Trägerlohn, Cig., DZ.
  75. nǫ́šnja, * f. 1) das Tragen, Mur., Cig., SlGor.- C.; tudi: nóšnja.
  76. nòt, interj. sieh! BlKr.; not me zdravega! sieh da, ich bin gesund! Navr.- Jan. (Slovn.).
  77. nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
  78. notár, -rja, m. beležnik, der Notar.
  79. notarijāt, m. = notarstvo, das Notariat.
  80. notárski, adj. Notars-, Notariats-.
  81. notȃrstvọ, n. das Notariat.
  82. nōtən, -tna, adj. Noten-: notni papir, das Notenpapier, Cig., Jan.
  83. nǫ̑tər, adv. hinein, herein; n. do-, bis — hinein, bis — hin, n. do vrat; n. do Trsta.
  84. nǫ̑trajšnji, adj. = notranji, Cig., Jan.
  85. nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
  86. nǫ̑tranjost, f. das Innere, Cig., Jan., nk.
  87. nǫ̑tranjščina, f. das Innere, Cig. (T.), Nov.
  88. nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
  89. nǫ̑tri, adv. drinnen, darin.
  90. nǫ̑trika, adv. = notri, ("notrka") GBrda.
  91. notrína, f. das Innere: večkrat so skrivni nameni v naši notrini, Cv.
  92. nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.
  93. nǫ̑trnji, adj. = notranji, Mik.; notrnje dvorišče, Dalm.
  94. nǫ̑tršnji, adj. = notrišnji, Dict.
  95. nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
  96. nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
  97. nováčenje, n. die Recrutierung, C., nk.
  98. nováčiti, -ȃčim, vb. impf. (vojaške) novake nabirati, recrutieren, nk.
  99. novák, * m. der Neuling, Habd.- Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).
  100. novákinja, f. die Anfängerin, Cig.; die Lehrjüngerin, C.; die Novize, ZgD., kajk.- Valj. (Rad).

   4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA