Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (5.301-5.400)

  1. njúhavəc, -vca, m. der Schnupfer, Jan. (H.).
  2. njȗn, pron. ihr (o dveh osebah, ako se ne ozira na subjekt istega stavka), Ravn., Met. in nasl.; — prim. njijun.
  3. njust, m. = sobolj, Jarn., Mur., Cig.; — madž.
  4. njúšati, -am, vb. impf. = njuhati, riechen, Tolm.- Erj. (Torb.).
  5. 1. nò, conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
  6. 2. nò, interj. 1) izraža izpodbujanje; wohlan, C.; no, brat! wohlan, Bruder! Krelj; no, govori! note, govorite! nota, govorita! note, note! Št., Gor., Tolm.; — prim. nu; — 2) za imperativom: doch; pusti me no! pojdi no! čakaj no! — 3) na! no! temu sem posvetil! — no! tega so pošteno nabili!
  7. nobédən, (nobèn), nobéna, num. keiner, kein; nobeden ni hotel pomagati; noben človek ni hotel pomagati; ( prim. eden, en); brez nobene pravice, ohne ein Recht zu haben, Vrt.; prim. brez.
  8. nobȇnkrat, adv. keinmal.
  9. nobenoplátən, -tna, adj. = nobenostranski, Guts.- Cig., Mur.
  10. nobenostràn, -strána, adj. = nobenostranski, Cig., Jan.
  11. nobenostránost, f. = nobenostranstvo, Cig., Jan.
  12. nobenostránski, adj. unparteiisch, Cig., nk.
  13. nobenostrȃnstvọ, n. die Unparteilichkeit, nk.
  14. nocǫ́, adv. = nocoj, Rez.- C., Cirk.- Baud.; ("ncǫ́", Rož.- Kres).
  15. nocǫ́j, adv. in der nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht, heute nachts; n. nisem nič spal; nocoj bomo dolgo bedeli; — heute abends; pridi nocoj k nam! — iz noč-so, noč-sjo, Štrek.
  16. nocǫ́jšnji, adj. zur nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht gehörig; nocojšnja noč; nocojšnja veselica, die am heutigen Abende stattfindende Unterhaltung.
  17. nọ̑č, nočı̑, f. die Nacht; lahko noč! gute Nacht! po noči, in der Nacht, nachts; noč in dan delati, Tag und Nacht arbeiten; noč ima svojo moč; — sveta n., die Christnacht; na sveto noč, Kres; velika n., Ostern; o veliki noči, zu Ostern.
  18. nọ̑čca, f. dem. noč; das Nächtchen, Cig., Valj. (Rad).
  19. nočem, išči pod: hoteti.
  20. nóčən, -čna, adj. Nacht-, nächtlich.
  21. nočəs, adv. heute nachts, Habd.- Mik., Prip.- Mik., ogr.- C.
  22. nočeváti, -ȗjem, vb. impf. übernachten, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan., vzhŠt.- C., Levst. (Nauk), Erj. (Izb. sp.), LjZv.
  23. nočíca, f. dem. noč, = nočca, Levst. (Zb. sp.).
  24. nočı̑łnica, f. die Nachtherberge, Cig.
  25. nočı̑łničar, -rja, m. der Herberger, Cig., Jan.
  26. nočílọ, n. die Nachtherberge, Jan.
  27. nočíšče, n. die Nachtherberge, Cig., Jan.; šel je iskat nočišča v gostilno, Erj. (Izb. sp.); — der Nachtraum, Levst. (Pril.).
  28. nočíti, -ím, vb. impf. 1) übernachten, Mur., Cig., Jan., C.; nočili so v šotorih, Škrb.; kje sta moža, ki nočita pri tebi? Ravn.; pod milim nebom n., Vrt.; Mudi se mi z blagom, Nočiti ne smem, Npes.-K.; — 2) n. koga, beherbergen, Jan., Vrt.; — 3) noči se, es wird Nacht, Meg., Dict., Mur., Cig.
  29. nočníca, f. 1) die Nachtschwärmerin, Valj. (Rad); — 2) die Nachtviole (hesperis), Tuš. (B.).
  30. nočník, m. 1) der Nachtwandler, Jan. (H.); — 2) der Nachtwind, V.-Cig.; der Nordwestwind, Gor.- M.; — 3) das Nachtgeschirr, Jan., DZ.
  31. nočnína, f. die Herbergegebür, Jan.
  32. nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
  33. nogáč, m. 1) der Langfüßige, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Polyp, V.-Cig.
  34. nogáča, f. 1) ein großer Fuß, Štrek.; — 2) der Fuß eines Stuhles, Tisches u. dgl., ogr.- C.; — 3) pl. nogače, das Fußgestell der Stampfe, C.; — 4) pl. nogače, die Stelzen, C.; — 5) das Spinnrad, C.
  35. nogȃłnica, f. die Trittvorrichtung, der Schemel am Webstuhl, Jarn., Cig., Jan., C., Plužna- Erj. (Torb.); — das Trittbrett beim Spinnrade, Cig., Gor.- M., ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.); — pl. nogalnice, die Trittvorrichtung bei der Drehbank, Cig.
  36. nogȃłnik, m. die Trittvorrichtung am Webstuhle, Cig., C., Valj. (Rad), am Spinnrade, Cig., bei der Orgel, C.; der Fußtritt am Tischgestelle, worauf man die Füße setzt, Cig.
  37. nogánja, f. ein großer, unförmiger Fuß, C.
  38. nogàt, -áta, adj. 1) mit Füßen versehen; — 2) vielfüßig; — 3) langfüßig, langbeinig.
  39. nogavíca, f. der Strumpf, die Fußsocke, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  40. nogavı̑čar, -rja, m. der Strumpfwirker, der Strumpfstricker, Ravn.- Valj. (Rad).
  41. nogavı̑čarica, f. die Strumpfwirkerin, die Strumpfstrickerin, Jan. (H.).
  42. nogavı̑čarstvọ, n. das Strumpfwirkerhandwerk, Jan. (H.).
  43. nǫ̑gət, -hta, m. = nohet, Jan., Erj. (Som.).
  44. nógica, f. dem. noga; = nožíca.
  45. nōglice, f. pl. olične tropine, (prav za prav: semensko zrnje; iz furl. nogli) Rihenberk- Erj. (Torb.).
  46. nogolòm, -lǫ́ma, m. der Beinbruch, Cig.
  47. nogǫ̑vnica, f. = nogalnica, das Trittbrett am Spinnrad: kolovrat se z nogovnico žene, SlGor.
  48. nǫ́grad, m., nam. vinograd.
  49. nǫ̑hət, * -hta, m. 1) der Nagel am Finger u. an der Zehe; nohti cvetejo = bele pege dobivajo, Pjk. (Črt.); ne toliko, kolikor je za nohtom črnega = gar nichts; za nohte mi gre, es geht mir schlecht, es wird mir hart zugesetzt, Bes.; huda jim je bila za nohti, LjZv.; — 2) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 3) orlovi nohti, das Geißblatt (lonicera caprifolium), Mur.; tudi: nọ̑hət.
  50. nǫ̑htati se, -am se, vb. impf. mit den Nägeln etwas aufzulösen, auseinanderzubringen suchen: otrok se nohta z orehom, Gor.
  51. nǫ̑htəc, -tca, m. dem. nohet.
  52. nǫ̑htič, m. dem. nohet.
  53. nǫ̑htnica, f. das Nagelkraut (paronychia serpyllifolia), Cig., Medv. (Rok.).
  54. nǫ̑j, m. der Strauß (struthio), Mur., Cig., Erj. (Ž.), nk.; — hs.
  55. 1. nòj, conj. = ino, in, Goriš., Kor.- Levst. (M.).
  56. 2. nòj, interj. = no, wohlan, C.; nojta, nojte, C.
  57. nǫ́ja, f. 1) die Noth, die Plage, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) die Noth, die Nothwendigkeit, Valj. (Rad); Nam bit' je noja zjokanim, Npes.- Mik.; — pogl. nuja.
  58. noję̑t, m. = nohet, ogr.- Valj. (Rad).
  59. nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.
  60. nōlika, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Lož- Erj. (Torb.); — prim. it. il piccolo moli, der italienische Zwerglauch, Erj. (Torb.).
  61. nōljev, adj. noljev kruh: peče se od zmesi pirjeve, koruzne (sirkove) in ajdove moke, ( furl. noli, Kleienmehl, Schrot), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  62. nomād, m. nenaseljenec, der Nomade.
  63. nomādski, adj. nomadisch.
  64. nomenklatūra, f. imenik, die Nomenclatur.
  65. nominālən, -lna, adj. imenski, po imenu, nominell.
  66. nominatīv, m. imenovalnik, prvi sklon, der Nominativ ( gramm.).
  67. nopal, m. die cochenilltragende Feigendistel o. Nopalpflanze (opuntia coccinellifera), Tuš. (R.).
  68. nòr, nóra, adj. 1) närrisch; nora ženska; po vaši nori glavi, Jsvkr.; nora leta, die Flegeljahre, Cig., Jan.; — 2) überflüssiger Weise wachsend, C.; nora mladika, die Wasserrebe, Cig.; — noro raste, es wächst üppig, Polj.
  69. nor, adv. = enkrat, Rez.- C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).
  70. nora, f. die Höhle, Jarn., Mik.; eine kraterförmige Vertiefung, Z.; ( die Grube, Cig.).
  71. norȃva, f. der Knöterich (polygonum), Valj. (Rad).
  72. nǫ́raz, m. das krumme Rebenmesser, Dict., Dol.; — nam. vinoraz, in to nam. vinorez, Mik.
  73. norcepàs, -pása, m. der Possenreißer, C., Z.
  74. norčák, m. 1) = norec, der Narr, Dict.; — 2) der Spaßvogel, Guts.
  75. norčarı̑ja, f. = norčija.
  76. norčáski, adj. = norčevski, Krelj.
  77. nórčast, adj. narrenartig, närrisch; norčasti deček.
  78. norčàv, -áva, adj. 1) närrisch, angebrannt; Norčave dekleta Verjamejo vse, Npes.-Schein.; — 2) possenhaft, spaßhaft.
  79. norčávast, adj. = norčav, Dict.
  80. norčávost, f. 1) die Narrheit; — 2) die Possenhaftigkeit.
  81. norčə̀k, -čkà, m. dem. norec; 1) das Närrchen; — 2) neka goba, Notr.- Levst. (Rok.); — tudi: nórčək.
  82. norčevȃnje, n. die Possenreißerei, das Scherzen.
  83. norčeváti, -ȗjem, vb. impf. Narrenpossen treiben, scherzen, Mur., Cig.; — navadnejše: n. se s kom.
  84. norčevȃvəc, -vca, m. der Possenreißer.
  85. norčevȃvka, f. die Possenreißerin.
  86. nórčevski, adj. Narren-, närrisch.
  87. norčı̑ja, f. die Narrenposse.
  88. norčljìv, -íva, adj. spaßhaft, scherzhaft.
  89. norčljívost, f. die Spaßhaftigkeit.
  90. norè, -ę́ta, m. der Narr, Cig.
  91. nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje- Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  92. nórək, -rka, m. ein liebes Närrchen, SlGor.- C.
  93. norẹ́ti, -ím, vb. impf. ein Narr sein, geisteskrank sein; kaj noriš? bist du denn von Sinnen? — sich närrisch benehmen, Possen treiben; otroci norijo po travniku; na stare dni je začel noreti.
  94. norẹ̀z, -rẹ́za, m. das Rebenmesser, V.-Cig.; — prim. noraz.
  95. noríca, f. 1) die Närrin; — 2) pl. norice, die Wasser- oder Windpocken, die Schafpocken (varicellae), Z., Kr.; — 3) die Frühlingsknotenblume, großes Schneeglöckchen (leucoium vernum), Tuš. (R.); — die Tollkirsche (atropa belladonna), Cig., Dol., Notr.
  96. noríčica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Gor.
  97. norı̑ja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.- Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.- Vest.
  98. norı̑ščnica, f. = blaznica, das Irrenhaus, Cig., Jan., nk.
  99. 1. noríti, -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.- M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
  100. 2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).

   4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA