Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (5.201-5.300)


  1. nı̑kavt, m. der Verneiner, Cig.
  2. nı̑kda, adv. = nikdar, Mik., kajk.- Vest.
  3. nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
  4. nı̑kdẹ, adv. = nikjer, (tudi: nikdẹ̀) Mur.
  5. nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
  6. nikdọ̑r, pron. = nigdor, nihče, Npr.- Erj. (Torb.), nk.
  7. nikədȃr, adv., pogl. nikdar.
  8. níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.
  9. nikję̑r, adv. nirgends.
  10. níkljev, adj. Nickel-: n. kršec, der Nickelkies, Erj. (Min.).
  11. 1. níkniti, nı̑knem, vb. pf. entsprießen, hervorkeimen, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Dol.- Cig., Jan.; — hervordringen: vlaga nikne iz dreves, Vrt.
  12. 2. níkniti, nı̑knem, vb. pf. verschwinden, Hal.- C.
  13. nı̑kod, adv. = nikoder: od nikod = od nikoder, SlGor.
  14. nikǫ̑der, adv. nirgends herum, in keiner Gegend; od nikoder, nirgends her, von keiner Seite; od nikoder ga ni.
  15. nikǫ̑garšən, -šna, adj. niemandem gehörig, Cig.
  16. nikọ̑li, adv. niemals; — (šalivo): o svetem Nikoli = nikoli.
  17. nikotīn, m. strupena tvarina v tobaku, das Nicotin.
  18. nı̑kšən, -šna, adj. = nobeden, Npes.-Vraz.
  19. nı̑kši, adj. = nobeden, ogr.- C.
  20. nimam, išči pod: imeti.
  21. nímanič, m. = nemanič, Cig., Jan.
  22. nı̑mar, m. = nemar: z nimar pustiti, Jurč.; za nimar pustiti, jvzhŠt.
  23. nīmfa, f. starogrška boginja nižje vrste, die Nymphe.
  24. nı̑ndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.- Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.- Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).
  25. nisem, išči pod: biti.
  26. nı̑šče, pron. = nihče, Mur., Cig., Met., vzhŠt.- Vest., Dol.; tudi: niščè.
  27. nı̑ščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).
  28. niščeta, f. die Leere, Mik.
  29. nı̑ške, f. pl. = ničke, nečke, Mur., Cig., Vrtov. (Vin.), Notr.; — die Tretschemel am Webstuhl, Glas.
  30. nìšt, pron. = nič, kajk.
  31. níštən, -tna, adj. nichts wert, nichtig, Dol.- Erj. (Torb.).
  32. nı̑štər, pron. = nič, Habd., Meg., Alas., Guts., Krelj, Trub., Dalm., Kast.; ništer manj, nichtsdestoweniger, Mur., V.-Cig.
  33. nı̑štrc, (nı̑štrəc), -trca, m. ein Nichts: pisan ništrc, Lašče- Levst. (M.), Rog.- Valj. (Rad), Cv.
  34. 1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
  35. 2. nìt, nı̑ti, f. = net, das Niet, Krn- Erj. (Torb.); — iz nem.
  36. nitəčnice, f. pl. = ničnice, (nitešnice) Cig.
  37. nítən, -tna, adj. Faden-: nı̑tni konec, das Fadenende.
  38. nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
  39. nı̑tje, n. coll. Fäden; — die Charpie, C.
  40. nı̑tka, f. dem. nit; der Faden; — = vlakno, die Faser, Cig., Jan.; — zlate, srebrne nitke, Fadengold, Fadensilber, Cig.
  41. nı̑tkast, adj. fadenartig.
  42. nı̑tnik, m. die Sommereiche, die Stieleiche (quercus pedunculata), Cig., jvzhŠt.
  43. nivelováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) lindino meriti, nivellieren, Cig. (T.).
  44. nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci- Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.- SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
  45. nı̑z, m. n. biserov, eine Schnur Perlen, Cig., Zv.; niz misli, eine Gedankenreihe, Cig. (T.); hs.
  46. nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
  47. nizdọ̑lje, n. das Thalgehänge, Cig. (T.), Jes.
  48. nizdólu, adv. abwärts, Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Lašče- Levst. (M.); n. gre pot, Zora; svetloba se odbija n., Žnid.
  49. nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nı̑žji, ( adv.) nı̑že.
  50. nizən, -zna, adj., Mur., pogl. nizek.
  51. nízgati, -am, vb. impf. = nizati, Mur., Jan.
  52. nizhòd, -hǫ́da, m. der Niedergang ( mech.), Cig. (T.); — die Descension ( astr.), Cig. (T.); stsl.
  53. nizhǫ́dən, -dna, adj. fallend ( math.), Cig. (T.); — nizhǫ̑dno koleno, die absteigende Linie der Verwandtschaft, die Descendenten, Cig. (T.); — prim. nizhod.
  54. nizína, f. = nižina, ogr.- C.
  55. nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
  56. nizkomı̑səłn, adj. von niedriger Gesinnung; nizkomiselni ljudje, Cv.
  57. nizkọ̑st, f. die Niedrigkeit.
  58. nizkóta, f. die Niedrigkeit, Jan.
  59. nizkótən, -tna, adj. niedrig ( fig.), Jan.
  60. nizok, adj., Mur., Danj.- Mik., pogl. nizek.
  61. niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
  62. níža, f. die Niederung, V.-Cig.
  63. nı̑žati, -am, vb. impf. niedriger machen; — n. se, niederer werden; svet se niža, das Terrain wird niederer; — cena se niža, der Preis fällt.
  64. nižȃva, f. die Niederung, das Tiefland.
  65. nižȃvje, n. das Tiefland, Cig., Jes.
  66. nižən, -žna, adj. = nizek, Mur.
  67. nı̑žeši, adj. compar. ad nizek = nižji, ogr.- C.
  68. nı̑žešnji, adj. tiefer gelegen o. wohnend: nižešnji pridejo težko na goro, SlGor.- C.
  69. nižína, f. = nižava; die Tiefebene, globoka n., die Niederung, valovita n., wellenförmiges Tiefland, Jes.
  70. nižı̑nski, adj. Niederungs-: nižinsko jezero, Jan., Jes.
  71. nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.
  72. njȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, Cig., C., Ravn., ogr.- Valj. (Rad).
  73. njȃvlja, f. oseba, ki milo tarna, GBrda.
  74. njegòv, -ǫ́va, pron. sein (ako se ne ozira na subjekt istega stavka); ima dobrega prijatelja: njegovo mošnjo prazni, svojo polni.
  75. njegǫ̑vəc, -vca, m. der Seinige, Jan.; Jezus in njegovci, Ravn.
  76. nję́n, pron. ihr gehörig, sie betreffend, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
  77. nję̑nəc, -nca, m. einer der Ihrigen, C.
  78. njerčȃnje, n. das Knurren, Vrtov. (Km. k.).
  79. nję́rčati, -ím, vb. impf. knurren, C., Notr.- M.
  80. nję̑rga, f. = nerga, ein mürrischer Mensch, der Brummbär, Cig.; — ein weinerlicher Mensch, Kr.- Valj. (Rad); ein weinerliches Kind, Cig.
  81. njergáč, m. = nergač, der Brummbär, Jan.
  82. njergálọ, n. = nergalo, ein mürrischer Mensch, (nję́rgalọ) Štrek.
  83. njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).
  84. nję̑vka, f. der Hader, ogr.- Valj. (Rad).
  85. njevkáč, m. der Zänker, ogr.- C.
  86. nję̑vkati, -am, vb. impf. zanken, ogr.- M.; n. se, sich zanken, ogr.- C.
  87. nję́vkav, adj. zänkisch, ogr.- C.
  88. njíhən, -hna, pron. = njihov, Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Notr.- Cv.
  89. njíhov, pron. ihnen gehörig, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
  90. njíhovəc, -vca, m. njihov človek, einer der Ihrigen, Bes.
  91. njı̑jin, pron. = njun, njijun, (njijn) Levst. (Sl. Spr.).
  92. njı̑jun, pron. = njun, Cv. II. 11.
  93. njin, pron., Met., pogl. njun, njijun.
  94. njíva, f. der Acker.
  95. njívən, -vna, adj. Acker-: njı̑vnọ delo, njivni delavci, Krelj.
  96. njívica, f. dem. njiva, das Aeckerlein.
  97. njǫ́hati, -am, vb. impf. = njuhati, Vod. (Izb. sp.).
  98. njuháłən, -łna, adj. Schnupf-, Jan. (H.).
  99. njuhȃtən, -tna, adj. Schnupf-: njuhatni tobak, DZ.; — prim. njuhati.
  100. njúhati, -am, vb. impf. = duhati, riechen, Z., Prip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.); — (po rus.) schnupfen: n. tobak, Levst. (Nauk), nk.

   4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA