Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (5.201-5.300)
-
nı̑kavt, m. der Verneiner, Cig.
-
nı̑kda, adv. = nikdar, Mik., kajk.- Vest.
-
nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
-
nı̑kdẹ, adv. = nikjer, (tudi: nikdẹ̀) Mur.
-
nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
-
nikdọ̑r, pron. = nigdor, nihče, Npr.- Erj. (Torb.), nk.
-
nikədȃr, adv., pogl. nikdar.
-
níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.
-
nikję̑r, adv. nirgends.
-
níkljev, adj. Nickel-: n. kršec, der Nickelkies, Erj. (Min.).
-
1. níkniti, nı̑knem, vb. pf. entsprießen, hervorkeimen, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Dol.- Cig., Jan.; — hervordringen: vlaga nikne iz dreves, Vrt.
-
2. níkniti, nı̑knem, vb. pf. verschwinden, Hal.- C.
-
nı̑kod, adv. = nikoder: od nikod = od nikoder, SlGor.
-
nikǫ̑der, adv. nirgends herum, in keiner Gegend; od nikoder, nirgends her, von keiner Seite; od nikoder ga ni.
-
nikǫ̑garšən, -šna, adj. niemandem gehörig, Cig.
-
nikọ̑li, adv. niemals; — (šalivo): o svetem Nikoli = nikoli.
-
nikotīn, m. strupena tvarina v tobaku, das Nicotin.
-
nı̑kšən, -šna, adj. = nobeden, Npes.-Vraz.
-
nı̑kši, adj. = nobeden, ogr.- C.
-
nimam, išči pod: imeti.
-
nímanič, m. = nemanič, Cig., Jan.
-
nı̑mar, m. = nemar: z nimar pustiti, Jurč.; za nimar pustiti, jvzhŠt.
-
nīmfa, f. starogrška boginja nižje vrste, die Nymphe.
-
nı̑ndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.- Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.- Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).
-
nisem, išči pod: biti.
-
nı̑šče, pron. = nihče, Mur., Cig., Met., vzhŠt.- Vest., Dol.; tudi: niščè.
-
nı̑ščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).
-
niščeta, f. die Leere, Mik.
-
nı̑ške, f. pl. = ničke, nečke, Mur., Cig., Vrtov. (Vin.), Notr.; — die Tretschemel am Webstuhl, Glas.
-
nìšt, pron. = nič, kajk.
-
níštən, -tna, adj. nichts wert, nichtig, Dol.- Erj. (Torb.).
-
nı̑štər, pron. = nič, Habd., Meg., Alas., Guts., Krelj, Trub., Dalm., Kast.; ništer manj, nichtsdestoweniger, Mur., V.-Cig.
-
nı̑štrc, (nı̑štrəc), -trca, m. ein Nichts: pisan ništrc, Lašče- Levst. (M.), Rog.- Valj. (Rad), Cv.
-
1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
-
2. nìt, nı̑ti, f. = net, das Niet, Krn- Erj. (Torb.); — iz nem.
-
nitəčnice, f. pl. = ničnice, (nitešnice) Cig.
-
nítən, -tna, adj. Faden-: nı̑tni konec, das Fadenende.
-
nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
-
nı̑tje, n. coll. Fäden; — die Charpie, C.
-
nı̑tka, f. dem. nit; der Faden; — = vlakno, die Faser, Cig., Jan.; — zlate, srebrne nitke, Fadengold, Fadensilber, Cig.
-
nı̑tkast, adj. fadenartig.
-
nı̑tnik, m. die Sommereiche, die Stieleiche (quercus pedunculata), Cig., jvzhŠt.
-
nivelováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) lindino meriti, nivellieren, Cig. (T.).
-
nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci- Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.- SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
-
nı̑z, m. n. biserov, eine Schnur Perlen, Cig., Zv.; niz misli, eine Gedankenreihe, Cig. (T.); — hs.
-
nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
-
nizdọ̑lje, n. das Thalgehänge, Cig. (T.), Jes.
-
nizdólu, adv. abwärts, Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Lašče- Levst. (M.); n. gre pot, Zora; svetloba se odbija n., Žnid.
-
nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nı̑žji, ( adv.) nı̑že.
-
nizən, -zna, adj., Mur., pogl. nizek.
-
nízgati, -am, vb. impf. = nizati, Mur., Jan.
-
nizhòd, -hǫ́da, m. der Niedergang ( mech.), Cig. (T.); — die Descension ( astr.), Cig. (T.); — stsl.
-
nizhǫ́dən, -dna, adj. fallend ( math.), Cig. (T.); — nizhǫ̑dno koleno, die absteigende Linie der Verwandtschaft, die Descendenten, Cig. (T.); — prim. nizhod.
-
nizína, f. = nižina, ogr.- C.
-
nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
-
nizkomı̑səłn, adj. von niedriger Gesinnung; nizkomiselni ljudje, Cv.
-
nizkọ̑st, f. die Niedrigkeit.
-
nizkóta, f. die Niedrigkeit, Jan.
-
nizkótən, -tna, adj. niedrig ( fig.), Jan.
-
nizok, adj., Mur., Danj.- Mik., pogl. nizek.
-
niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
-
níža, f. die Niederung, V.-Cig.
-
nı̑žati, -am, vb. impf. niedriger machen; — n. se, niederer werden; svet se niža, das Terrain wird niederer; — cena se niža, der Preis fällt.
-
nižȃva, f. die Niederung, das Tiefland.
-
nižȃvje, n. das Tiefland, Cig., Jes.
-
nižən, -žna, adj. = nizek, Mur.
-
nı̑žeši, adj. compar. ad nizek = nižji, ogr.- C.
-
nı̑žešnji, adj. tiefer gelegen o. wohnend: nižešnji pridejo težko na goro, SlGor.- C.
-
nižína, f. = nižava; die Tiefebene, globoka n., die Niederung, valovita n., wellenförmiges Tiefland, Jes.
-
nižı̑nski, adj. Niederungs-: nižinsko jezero, Jan., Jes.
-
nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.
-
njȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, Cig., C., Ravn., ogr.- Valj. (Rad).
-
njȃvlja, f. oseba, ki milo tarna, GBrda.
-
njegòv, -ǫ́va, pron. sein (ako se ne ozira na subjekt istega stavka); ima dobrega prijatelja: njegovo mošnjo prazni, svojo polni.
-
njegǫ̑vəc, -vca, m. der Seinige, Jan.; Jezus in njegovci, Ravn.
-
nję́n, pron. ihr gehörig, sie betreffend, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
-
nję̑nəc, -nca, m. einer der Ihrigen, C.
-
njerčȃnje, n. das Knurren, Vrtov. (Km. k.).
-
nję́rčati, -ím, vb. impf. knurren, C., Notr.- M.
-
nję̑rga, f. = nerga, ein mürrischer Mensch, der Brummbär, Cig.; — ein weinerlicher Mensch, Kr.- Valj. (Rad); ein weinerliches Kind, Cig.
-
njergáč, m. = nergač, der Brummbär, Jan.
-
njergálọ, n. = nergalo, ein mürrischer Mensch, (nję́rgalọ) Štrek.
-
njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).
-
nję̑vka, f. der Hader, ogr.- Valj. (Rad).
-
njevkáč, m. der Zänker, ogr.- C.
-
nję̑vkati, -am, vb. impf. zanken, ogr.- M.; n. se, sich zanken, ogr.- C.
-
nję́vkav, adj. zänkisch, ogr.- C.
-
njíhən, -hna, pron. = njihov, Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Notr.- Cv.
-
njíhov, pron. ihnen gehörig, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
-
njíhovəc, -vca, m. njihov človek, einer der Ihrigen, Bes.
-
njı̑jin, pron. = njun, njijun, (njijn) Levst. (Sl. Spr.).
-
njı̑jun, pron. = njun, Cv. II. 11.
-
njin, pron., Met., pogl. njun, njijun.
-
njíva, f. der Acker.
-
njívən, -vna, adj. Acker-: njı̑vnọ delo, njivni delavci, Krelj.
-
njívica, f. dem. njiva, das Aeckerlein.
-
njǫ́hati, -am, vb. impf. = njuhati, Vod. (Izb. sp.).
-
njuháłən, -łna, adj. Schnupf-, Jan. (H.).
-
njuhȃtən, -tna, adj. Schnupf-: njuhatni tobak, DZ.; — prim. njuhati.
-
njúhati, -am, vb. impf. = duhati, riechen, Z., Prip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.); — (po rus.) schnupfen: n. tobak, Levst. (Nauk), nk.
4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani