Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (5.101-5.200)

nę̑ževje, n. coll. die Wetterblumen, Guts.- Cig., Mur., Valj. (Rad); — prim. bodeča neža.
nę̑žica, f. neki majhen denar: der Heller, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.
nę̑žika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — der Venusspiegel (specularia speculum), Josch.
nežı̑v, -žíva, adj. leblos, unbelebt; nežive stvari.
neživèč, -ę́ča, adj. = neživ.
nę̑žje, n. = neževje, Valj. (Rad).
nẹžnočútən, -tna, adj. zartfühlend, feinsinnig, Cig. (T.), nk.
nẹžnočȗtje, n. das Zartgefühl, der Zartsinn, Cig. (T.), nk.
nẹžnočútnost, f. das Zartgefühl, Cig., nk.
nẹžnoglásən, -sna, adj. zartstimmig, Glas.
nẹžnosŕčən, -čna, adj. zartherzig, Cig.
nẹ̑žnost, f. die Zartheit, Cig., Jan., nk.
nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
nibédən, nibéna, adj. = nobeden, BlKr.- Erj. (Torb.).
níc, adv., pogl. vnic.
nícən, -cna, adj. nicht sonnseitig: na nicnem prebivati, Št.
nicína, f. = osoje, eine nicht sonnseitige Gegend, Št.
nicı̑nski, adj. = osojen, nicht sonnseitig, C.
nicǫ́j, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Št.- C.
nicǫ́jšnji, adj. = nocojšnji, Št.
nicòr, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.
nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
níčast, adj. nič vreden, nichtsnutzig, Lisičine pri Lupoglavu- Erj. (Torb.), Notr.; n. človek, ein Taugenichts, Z.; — nichtig: n. odgovor, LjZv.
níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
ničę̑mən, -mna, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., C., Zora.
ničę́miti se, -ę̑mim se, vb. impf. zu nichts werden, Bes.
ničę̑mnik, m. der Taugenichts, C., LjZv.
ničę̑mnost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, Nov.
ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
ničę̑murnež, m. der Eitle, Ravn.
ničę̑murnost, * f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.- Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.- Valj. (Rad).
níčən, -čna, adj. nichtig, eitel, Guts., V.-Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
nı̑čes, m. das Nichts, ogr.- Valj. (Rad).
ničę̑sast, adj. = ničast: niče ničesasto! Rib.
ničest, f. die Nichtigkeit, ogr.- Let.; nìčest, ogr.- Valj. (Rad).
ničestən, -tna, adj. nichtig, nichtswürdig, ogr.- C.
ničestnost, f. die Nichtigkeit, ogr.- C.
níčev, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., Cig. (T.), nk.; ničevi nauki, ničevi verzi, Zv.
níčevəc, ** -vca, m. der Taugenichts, Bes.
níčevən, -vna, adj. = ničev, Cig. (T.), nk.
níčevost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, Jan., nk.
níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
ničı̑garšən, -šna, adj. niemandem gehörig, Cig.
nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).
nı̑čka, f. ein Loszettel ohne Gewinst, die Niete, Cig.
nı̑čke, f. pl. = nečke, Mur., Cig., vzhŠt.
níčla, f. die Null, V.-Cig., Jan., nk.
nı̑čnice, f. pl. die Kammlitze (bei den Webern), Cig.; — primeri nitečnice.
níčnost, f. die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Cig., Jan., nk.
ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
ničvrẹ̑dnež, m. der Nichtswürdige, SlN.
ničvrẹ́dnost, f. die Nichtswürdigkeit, Guts.
nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
nidẹ, adv. = nider, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.- C., Vest.
nigda, adv. = nikdar, Z.
nı̑gdar, adv. niemals, starejši pisatelji, Cv.; nikdȃr, Dict.; ( nav. se piše nikdar).
nigdẹ, adv. = nigder, Z.
nigdę̑r, adv. = nikjer, Cig., ogr.- C., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt.
nigdi, adv. nikjer, vzhŠt.- Zora.
nigdọ̑r, pron. = nihče, Krelj.
nigi, adv., nam. nigdi, = nikjer, SlGor.- C.
nihȃj, m. die Schwingung (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
nihalíšče, n. der Schwingungspunkt, h. t.- Cig. (T.).
nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).
nihálọ, n. das Pendel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
níhanje, n. das Schwingen (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
níhati, -am, vb. impf. schaukeln, wiegen, SlN.- C.; — n. se, schwingen (vom Pendel), Cig. (T.), nk.; — hs.
nihčè, nikǫ̑gar, pron. niemand; (v stavku stoji še nikalnica "ne" pred glagolom); nihče me ne vidi; tudi: nı̑hče, nìhče, Št.
nı̑hčer, pron. = nihče, Dol.
nihilīst, m. privrženik nihilizma, der Nihilist.
nihilīzəm, -zma, m. zanikavanje nravstvenih, verskih ali političnih načel, der Nihilismus.
nı̑hljaj, m. = nihaj, die Schwingung, Let.
nijȃnka, f. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
nijédən, -dna, adj. keiner, Mur., Cig., vzhŠt.
níka, f. die Niederung auf Wiesen, Št.- Valj. (Rad); — prim. dnika.
nikȃ, I. pron. = nič, ogr.- C.; — II. adv. = nikar: Ne vekaj pa nika, Npes.-K.; vi ste čisti, ali nika vsi, Schönl.
nikáč, m. der Verneiner, Cig.
nı̑kaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.- Vest.
nikák, adj. keinerlei, kein, Mur., Cig.; — po nikakem, auf keine Weise, durchaus nicht, Mur., Cig.; = po nikako, Mur.; — tudi: níkak, Mur.
nikàkọr, adv. auf keine Weise, durchaus nicht; nikakor ne morem tega storiti.
nikákọršən, -šna, adj., Cig., Jan. i. dr., pogl. nikakršen.
nikákošən, -šna, adj., Jan. i. dr., pogl. nikakovšen.
níkakov, adj. keinerlei, kein, ogr.- C., jvzhŠt.
nikákovšən, -šna, adj. keinerlei, kein, nk.
nikákršən, -šna, adj. keinerlei, kein.
nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
nikáłən, -łna, adj. negativ, Verneinungs-, Cig. (T.), nk.
nikȃłnica, f. das Verneinungswort, die Negation, Cig., Jan., nk.
nı̑kam, adv. = nikamor, Mur., kajk.
nikȃmọr, adv. nirgendshin; — govori, da nikamor ne sodi, er spricht so, dass es nirgendshin passt (= einen Unsinn), jvzhŠt.; = govori, da ni nikamor, UčT.
níkanje, n. das Verneinen, das Negieren, Cig.
nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
1. níkati, -am, vb. impf. verneinen, negieren, leugnen, Guts., kajk.- Cig., Cig. (T.).
2. níkati, -am, vb. impf. sich niederbeugen, Met.; — prim. ničati.
1. níkavəc, -vca, m. der Verneiner, Cig.
2. níkavəc, -vca, m. der Bergfink (fringilla montifringilla), Jan., C., Valj. (Rad), Frey. (F.).

4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA