Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (5.001-5.100)
-
nezavzę̑t, adj. unbefangen, Jan.
-
nezavzę̑tost, f. die Unbefangenheit, Jan.
-
nezblǫ́jen, adj. unverwirrt: n. razum, Jurč.
-
nezbǫ́žən, -žna, adj. = brezbožen, M., Let.
-
nezbǫ́žnost, f. = brezbožnost, C.
-
nezbrójən, -jna, adj. = nebrojen, ogr.- M.
-
nezdán, adj. ledig, C.
-
nezdràv, -áva, adj. ungesund; nezdravi ljudje; nezdrava pijača; nezdrav kraj; — pos. mit einem Leibschaden behaftet, vzhŠt.- C.
-
nezdrȃvje, n. die Ungesundheit, Cig.; govoril mu je o sinovem nezdravju, Jurč.
-
nezdrúžən, -žna, adj. unvereinbar, Cig. (T.), DZ.
-
nezdružljìv, -íva, adj. = nezdružen, Mur., Cig.
-
nezdŕžən, -žna, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Mur., Cig.
-
nezdržljìv, -íva, adj. = nevzdržen 1), unenthaltsam, Dict.
-
nezdŕžnost, f. = nevzdržnost, die Unenthaltsamkeit, Mur., Cig.
-
nezdȗha, f. = nezdušnost, C.
-
nezdúšən, -šna, adj. gefühllos, unmenschlich, grausam, Mur., Cig.; že so bile nezdušne, da tolovaji ino razbojniki ne tako, Ravn.
-
nezdȗšnež, m. der Gefühllose, der Grausame, Mur., C.; veselje nezdušnežev kmalu mine, Ravn.
-
nezdȗšnica, f. die Gefühllose, M.
-
nezdȗšnik, m. der Gefühllose, Mur.; der Wütherich, C.; kolikanj nezdušniki resnico črtijo! Ravn.
-
nezdúšnost, f. die Gefühllosigkeit, die Unmenschlichkeit, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
-
nezglásən, -sna, adj. dissonierend, Sen. (Fiz.).
-
nezglȃsje, n. die Dissonanz, Cig., C.
-
nezglásnost, f. die Dissonanz, Cig.
-
nezgọ̑da, f. der Unglücksfall, der Unfall, Cig., Jan., nk.; das Unglück, Guts., Cig., Jan., nk.
-
nezgódən, -dna, adj. 1) unglücklich, Guts.- Cig., Jan.; — 2) unzeitig, inopportun, C.
-
nezgodonǫ́sən, -sna, adj. unheilbringend, Cig.
-
nezgórən, -rna, adj. = nezgorljiv, Cig. (T.), Erj. (Min.).
-
nezgorljìv, -íva, adj. unverbrennlich, feuerfest, Cig. (T.), nk.
-
nezgorljívost, f. die Unverbrennlichkeit, die Feuerbeständigkeit, Cig. (T.).
-
nezgǫ́stən, -tna, adj. incoercibel ( chem.), Cig. (T.).
-
nezgovǫ́rən, -rna, adj. ungesprächig, Cig., M.; — unberedt, wortarm, Dict., Cig.
-
nezgovorljìv, -íva, adj. ungesprächig, nicht redselig, C.
-
nezgovǫ́rnost, f. die Ungesprächigkeit, Cig. — die Unberedtsamkeit, Cig.
-
nezlǫ́ga, f. die Uneinigkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad), LjZv.; — prim. nesloga.
-
nezlómən, -mna, adj. unzerbrechlich, Jan. (H.).
-
nezlǫ́žən, -žna, adj. 1) uneinig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; — 2) unbequem, Cig., M.
-
nezlǫ́žnost, f. 1) die Uneinigkeit, Meg., Dict., Mur., Cig.; n. delati, Dict.; — 2) die Unbequemlichkeit, Cig.
-
nezmagljìv, -íva, adj. = nepremagljiv, Cig., Jan.
-
nezmásən, -sna, adj., Mur., Krelj, Trub.; pogl. nezmeren.
-
nezmẹnljìv, -íva, adj. kdor se za nič ne meni, gleichgiltig, C.
-
nezmẹnljívost, f. die Gleichgiltigkeit, C.
-
nezmę̑ra, f. = nezmernost, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.; napuh, nezmera, nespodobnost, Škrb.
-
nezmę́rən, -rna, adj. unmäßig.
-
nezmę̑rnež, m. der Unmäßige.
-
nezmę̑rnica, f. die Unmäßige.
-
nezmę̑rnik, m. der Unmäßige.
-
nezmę́rnost, f. die Unmäßigkeit.
-
nezmẹzljìv, -íva, adj. unregbar, Guts., Cig.
-
nezmı̑səł, -sla, m. der Unsinn, Cig. (T.); podaje nezmisel namesto razuma, Levst. ( LjZv.).
-
nezmı̑səłn, -łna, adj. unsinnig, Vrt.
-
nezmı̑səłnost, f. die Sinnlosigkeit, Levst. ( LjZv.).
-
nezmı̑slica, f. ein sinnloses Wort, der Unsinn, Cig. (T.).
-
nezmǫ́tən, -tna, adj. = nezmotljiv, LjZv.
-
nezmotljìv, -íva, adj. unfehlbar, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
nezmotljívost, f. die Unfehlbarkeit, Cig., Jan., nk.
-
nezmǫ́žən, -žna, adj. unvermögend, unmächtig, unfähig, Cig., Jan., nk.
-
nezmǫ́žnost, f. die Unmacht, das Unvermögen, die Unfähigkeit, Cig., Jan., nk.
-
neznabǫ̑štvọ, n. = brezboštvo, Cig. (T.); — hs.
-
neznabǫ̑žəc, -žca, m. = brezbožnik, Cig. (T.), Cv.; — hs.
-
neznačájən, -jna, adj. charakterlos, nk.
-
neznačȃjnež, m. der Charakterlose, nk.
-
neznačájnost, f. die Charakterlosigkeit, nk.
-
neznamenı̑t, adj. unansehnlich, Cig.
-
neznàn, -znána, adj. 1) unbekannt; neznana bolezen, die Fallsucht, Rib.- M.; — 2) neznano, ungewöhnlich, ungeheuer: neznano velik, neznano grd, Mur., Cig., Jan.
-
neznȃnəc, -nca, m. der Unbekannte.
-
neznánica, f. die Unbekannte (in einer Gleichung), Cig. (T.).
-
neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
-
neznȃnka, f. die Unbekannte; die Unbekannte in einer Gleichung ( math.), Cel. (Ar.).
-
neznanljìv, -íva, adj. = neznaten, unbedeutend: neznanljivo manjši, Jurč.
-
neznánost, f. die Unbekanntheit.
-
neznȃnski, adj. ungewöhnlich, unerhört, C.; neznansko velik, Št.; — schrecklich, grässlich, Cig., Jan.; po noči na širokem polju je bil sam s takim ne malo neznanskim človekom, Jurč.
-
neznȃnstvən, -stvəna, adj. unwissenschaftlich, Cig. (T.), nk.
-
neznátən, -tna, adj. unkenntlich, unmerklich, unbedeutend, unbeträchtlich, Cig., Jan., C., nk.
-
neznátnost, f. die Unmerklichkeit, die Unbedeutendheit, die Geringfügigkeit, Cig., nk.
-
neznȃvəc, -vca, m. der Nichtkenner, Cig.
-
neznósən, -sna, adj. unerträglich, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. nesnosan.
-
neznósnost, f. die Unerträglichkeit, Cig., nk.
-
nezórən, -rna, adj. verstört aussehend, Črniče ( Goriš.).
-
nezrẹ̀l, -zrẹ́la, adj. 1) unreif, unzeitig; nezrelo sadje; nezreli fantiči; — 2) boshaft, M.
-
nezrẹ̑łəc, -łca, m. ein boshaftes Kind, ogr.- C.
-
nezrẹ́lost, f. die Unreife, die Unzeitigkeit.
-
nezȗmščak, m. die Alraunpflanze (mandragora), C.
-
nezvánəc, -nca, m. der Unberufene, Levst. (Zb. sp.).
-
nezvárən, -rna, adj. unschweißbar, Cig. (T.).
-
nezvenljìv, -íva, adj. unverwelklich, Cig., nk.
-
nezvenljívost, f. die Unverwelklichkeit, Cig., nk.
-
nezvẹ̑st, adj. untreu; (neizvest dijakon, Krelj).
-
nezvẹ̑stnež, m. der Treulose, Mur., Cig., Jan.
-
nezvẹ̑stnica, f. die Treulose, Mur., Cig., Jan., SlN., Levst. (Zb. sp.).
-
nezvẹ̑stnik, m. der Treulose, Mur., Cig., Jan.
-
nezvẹstóba, f. die Untreue.
-
nezvẹstọ̑st, f. die Treulosigkeit.
-
nezvẹ̑ščina, f. die Untreue, Dict., Cig., Jan., Dalm.- M., Trub.
-
nezvòk, -zvǫ́ka, m. der Unlaut: pa kaj beseda! — nezvok! LjZv.; — prim. zvok.
-
nezvŕšən, -šna, adj. unausführbar, Cig. (T.).
-
nę̑ža, f. 1) ein verweichlichter Mensch: ti si prava neža! Gor.; — 2) bodeča neža, die Eberwurz, die Wetterblume (carlina acaulis), Medv. (Rok.), Kr.; — ( die Kratzdistel [cirsium], Tuš. [R.]).
-
nežalìv, -íva, adj. nicht beleidigend, Jan. (H.).
-
nežáljen, adj. unverletzt, Cig.
-
nẹ̑žən, * -žna, adj. zart, Cig., Jan., nk.; — iz drug. slov. jezikov.
-
nežę́nski, adj. unweiblich, Cig.
4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani