Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (4.901-5.000)
-
nevoščljı̑vəc, -vca, m. der Neidische.
-
nevoščljı̑vka, f. die Neidische.
-
nevoščljívost, f. der Neid, die Missgunst.
-
nevózən, -zna, adj. unfahrbar, Cig., Jan.
-
nevpríčən, -čna, adj. abwesend, Mur., Cig.
-
nevpríčnost, f. die Abwesenheit, Mur., Cig.
-
nevrẹ́dən, -dna, adj. unwürdig.
-
nevrẹ̑dnež, m. der Unwürdige.
-
nevrẹ̑dnica, f. die Unwürdige.
-
nevrẹ́dnost, f. die Unwürdigkeit.
-
nevrẹ̀ł, -vrẹ́la, adj. lau, ogr.- C.
-
nevrẹ́lost, f. die Lauheit, der Kaltsinn, ogr.- C.
-
nevréme, -mę́na, n. das Ungewitter, Dict., V.-Cig., C., Jsvkr.
-
nevrǫ́čən, -čna, adj. unbestellbar, DZ.
-
nevšę̑č, adv. nicht nach Wunsch, missfällig, unangenehm; — iz: nevoščeč.
-
nevšę́čən, -čna, adj. 1) missfällig, unangenehm; — 2) wählerisch, Cig., Dol.- M.; nevšečen je človek, kateremu nič ni "všeč" ali po volji, Polj.; — heikelig: breskve so silno nevšečne v obrezovanju, Pirc.
-
nevšę́čina, f. was nicht nach Wunsch ist, Valj. (Rad).
-
nevšę̑čnež, m. ein wählerischer, heikeliger Mensch, Valj. (Rad).
-
nevšę̑čnica, f. die Wählerische, die Heikelige, Valj. (Rad).
-
nevšę́čnost, f. 1) die Unannehmlichkeit, die Unbehaglichkeit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Unzufriedenheit, M.
-
nevštẹ̑t, adj. uneingerechnet: do nevštetega 24. decembra, bis zum 24. December exclusive, Navr. (Let.).
-
nevtrālən, -lna, adj. nobenostranski; nobeni stranki pripadajoč ali ( chem.): niti kisle niti alkalijske reakcije ne kažoč, neutral.
-
nevtralizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) neutral machen, neutralisieren, Cig. (T.).
-
nevtrālnost, f. die Neutralität.
-
nevzdrámən, -mna, adj. unaufweckbar, nk.; On trdno spi, nevzdramno spi, Greg.
-
nevzdŕžən, -žna, adj. 1) = nezdržen, unenthaltsam, unmäßig, Cig.; — 2) unaufhaltsam, SlN.
-
nevzmǫ́žnost, f. = nezmožnost, das Unvermögen, Cig. (T.).
-
nevzọ̑čən, -čna, adj. = nenavzočen, C.
-
nevzporę́dən, -dna, adj. nicht parallel, Cel. (Geom.).
-
nezabẹ́ljen, adj. ungeschmalzen; nezabeljene jedi.
-
nezabǫ̑dka, f. das Vergissmeinnicht (myosotis), Šol., Cv.; — prim. češ. nezabudka.
-
nezabránjen, adj. unverwehrt, frei.
-
nezacẹ́łən, -lna, adj. = nezaceliv, Zv.
-
nezacẹlìv, -íva, adj. unheilbar, Cig., C.
-
nezacẹ́ljen, adj. unverheilt; nezaceljene rane.
-
nezačinjèn, -éna, adj. = nezabeljen, C., jvzhŠt.
-
nezadołžèn, -éna, adj. nicht verschuldet, ohne Schulden: n. kmet, nezadolžena kmetija.
-
nezadóstən, -tna, adj. ungenügend, unzulänglich, Mur., Cig., Jan., nk.
-
nezadostljìv, -íva, adj. = nezadosten, Jan. (H.).
-
nezadóstnost, f. die Unzulänglichkeit, Mur., Cig., DZ., nk.
-
nezadovǫ́ljən, -ljna, adj. unzufrieden; — ungenügsam, Cig., Jan.
-
nezadovǫ̑ljnež, m. der Unzufriedene.
-
nezadovǫ̑ljnica, f. die Unzufriedene, nk.
-
nezadovǫ̑ljnik, m. der Unzufriedene, nk.
-
nezadovǫ́ljnost, f. die Unzufriedenheit; — die Ungenügsamkeit, Cig., Jan.
-
nezadovǫ̑ljstvọ, n. die Unzufriedenheit, Cig., Jan., C., nk.; — die Ungenügsamkeit, Jan.
-
nezadovǫ́ljščina, f. = nezadovoljstvo, Jan.
-
nezadržán, adj. ungehindert, Jan. (H.).
-
nezagotǫ̑vljen, adj. ungesichert: nezagotovljena bodočnost, nk.
-
nezagovǫ́rən, -rna, adj. nicht zu verantworten, unverantwortlich, Jan. (H.).
-
nezagovorljìv, -íva, adj. = nezagovoren, Cig.
-
nezagovǫ́rnost, f. die Unverantwortlichkeit, Jan. (H.).
-
nezahváłən, -łna, adj. = nehvaležen, undankbar, Jan., M., Krelj.
-
nezahváłnost, f. = nehvaležnost, die Undankbarkeit, Cig., Jan., M., Zora.
-
nezaklę́njen, adj. unversperrt.
-
nezakonı̑t, adj. ungesetzlich, gesetzwidrig, Jan., nk.
-
nezakonı̑tost, f. die Ungesetzlichkeit, nk.
-
nezakǫ́nski, adj. unehelich; nezakonski sin, nezakonska hči.
-
nezaložèn, -éna, adj. nicht fundiert: nezaloženi deželni dolg, die schwebende Landesschuld, Levst. (Pril.); n. državni dolg, Cig. (T.).
-
nezamȗdoma, adv. = nemudoma, ungesäumt, unverzüglich, C.
-
nezanésən, -sna, adj. = nezanesljiv, Jan.
-
nezanesljìv, -íva, adj. unverlässlich.
-
nezanesljívost, f. die Unverlässlichkeit.
-
nezapȃžen, adj. unbemerkt.
-
nezapečȃčən, adj. unversiegelt; ( nav. -ȃten).
-
nezapísən, -sna, adj. unaufschreibbar, Jurč.
-
nezapopádən, -dna, adj. unbegreiflich, Cig., M., Ravn.
-
nezapopadljìv, -íva, adj. = nezapopaden, Cig., Jan., M.
-
nezapopádnost, f. die Unbegreiflichkeit, Cig.
-
nezapovẹ̑dan, adj. nicht geboten; nezapovedani prazniki; — unobligat, Cig., Jan.; n. predmet, nk.
-
nezaprisę̑žen, adj. unbeeidigt, Jan., nk.
-
nezarǫ́bljen, adj. 1) uneingesäumt: n. robec; — 2) = zarobljen, roh, ungehobelt ( fig.), Mur.
-
nezarǫ́bljenəc, -nca, m. ein roher, ungehobelter Mensch, ogr.- M.
-
nezarǫ́bljenost, f. die Rohheit, Mur., ogr.- M.
-
nezaslẹ́dən, -dna, adj. unausforschlich, Jan. (H.).
-
nezaslı̑šan, adj. = neslišan, unerhört, Cig., nk.
-
nezaslǫ́njen, adj. ungeschützt, Dict.
-
1. nezaslúžen, adj. unverdient, unverschuldet; nezasluženo darilo; nezaslužena kazen; po nezasluženem, ohne Verschulden, Cig.
-
2. nezaslúžən, -žna, adj. ohne Verdienste, verdienstlos, Cig.
-
nezastȃran, adj. unverjährt: nezastarane pravice.
-
nezatájən, -jna, adj. = netajen, unleugbar, Jan.
-
nezaȗp, m. = nezaupanje, Cig., M.
-
nezaȗpanje, n. das Misstrauen.
-
nezaȗpən, -pna, adj. misstrauisch, Mur., Cig. (T.), nk.
-
nezaupljìv, -íva, adj. misstrauisch, Cig., M.
-
nezaupljívost, f. das Misstrauen, M.
-
nezaȗpnica, f. das Misstrauensvotum, die Misstrauensadresse, nk.
-
nezaȗpnost, f. das Misstrauen, Mur., Cig., nk.
-
nezavárovan, adj. ungeschützt, unverwahrt ( z. B. gegen Kälte); — unversichert ( z. B. gegen Brandschäden), nk.
-
nezavẹ́dən, -dna, adj. 1) bewusstlos, besinnungslos; — 2) unbewusst, Cig., Jan.; — ohne (politisches oder nationales) Selbstbewusstsein, nk.
-
nezavẹ́dnost, f. 1) die Bewusstlosigkeit; — 2) der Mangel an (politischem oder nationalem) Selbstbewusstsein, nk.
-
nezavẹ̑st, f. 1) die Bewusstlosigkeit, Jan., nk.; — 2) = nezavednost 2), Zora.
-
nezavẹ́stən, -tna, adj. = nezaveden, nk.
-
nezavésti se, -védem se, vb. impf. sich schlecht aufführen, Polj.
-
nezavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. nicht sehen können, hassen: vse ga nezavidi, mačeha prejšnje otroke nezavidi, Polj.
-
nezavísən, -sna, adj. unabhängig, Cig. (T.), nk.; — hs.
-
nezavísnost, f. die Unabhängigkeit, Cig. (T.), nk.; — hs.
-
nezavístən, -tna, adj. neidlos, Cig.
-
nezavítən, -tna, adj. aufrichtig, natürlich, C., Z.
-
nezavŕžən, -žna, adj. unverwerflich, Jan. (H.).
4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani