Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (4.801-4.900)
-
nevaganína, f. = netežnina, Cig. (T.).
-
nevȃjen, adj. ungewohnt, ungeübt.
-
nevȃjenost, f. die Ungewohnheit.
-
neváljan, adj. ungewalkt, roh: nevaljano sukno, Cig.
-
nevaljánəc, -nca, m. der Taugenichts, kajk.- Valj. (Rad); — hs.
-
nevaljánka, f. ein nichtsnutziges Weib, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
-
nevȃrčən, -čna, adj. unwirtschaftlich, Cig., Jan.
-
nevárək, -rka, adj. unschweißbar, Cig. (T.).
-
nevárən, -rna, adj. gefährlich; nevarna bolezen; nevaren človek; po morju je nevarno se voziti.
-
nevárica, f. die Unbehutsamkeit, C.; iz nevarice, C.
-
nevárnost, f. die Gefahr.
-
nevárščina, f. = nevarnost.
-
nevážən, -žna, adj. unwichtig, unbedeutend, V.-Cig., nk.
-
nevážnost, f. die Unwichtigkeit, Cig., nk.
-
nevdán, adj. ledig (o ženski), (neud-) Cig.
-
nevẹ́čən, -čna, adj. schwach, kraftlos, matt, Dict.- Mik., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; — schläfrig, Mik.
-
nevẹ́čnost, f. die Schwäche, die Mattigkeit, Cig., C., Dol., jvzhŠt.
-
nevẹdę́, adv. unwissentlich.
-
nevedèč, -ę́ča, adj. = neznan, Dict.- Mik., Jan.
-
nevẹ́dən, -dna, adj. unwissend, unkundig; n. božjih zakonov, Ravn.- Mik.
-
nevẹ̑deštvọ, n. die Unwissenheit, C.
-
nevẹ̑dež, m. der Unwissende, C.; revni nevedeži, Vod. (Izb. sp.).
-
nevedljìv, -íva, adj. unverwelklich, Jarn., C.
-
nevedljívost, f. die Unverwelklichkeit, Jarn.
-
nevẹ̑dnež, m. der Unwissende, der Idiot.
-
nevẹ̑dnica, f. die Unwissende.
-
nevẹ̑dnik, m. = nevednež, M.
-
nevẹdnják, m. = nevednež, C.
-
nevẹ́dnost, f. die Unwissenheit.
-
nevẹdǫ́č, adv. unwissentlich.
-
nevẹ̑doma, adv. unwissentlich; = po nevedoma.
-
nevẹ̑k, m. die Schwäche, die Entkräftung, Cig.
-
neveljávən, -vna, adj. ungiltig.
-
neveljávnost, f. die Ungiltigkeit.
-
neven, m. neveni, Immortellen, Strohblumen, Tuš. (R.); — hs.
-
nevenljìv, -íva, adj. unverwelklich, Cig., nk.
-
nevenljívost, f. die Unverwelklichkeit, Cig., nk.
-
nevę́ra, f. 1) der Unglaube; — 2) die Untreue, M., Valj. (Rad).
-
nevę̑rəc, -rca, m. der Ungläubige, Jan., M., Ravn., nk.
-
nevę́rən, -rna, adj. ungläubig; neverni Tomaž.
-
nevę́riti, -vę̑rim, vb. impf. treulos machen, C.; — n. se, treulos werden, C.
-
neverję́tən, -tna, adj. unglaublich, unglaubwürdig; unwahrscheinlich.
-
neverję́tnost, f. die Unglaublichkeit; die Unwahrscheinlichkeit.
-
nevę̑rka, f. die Ungläubige, Cig.
-
nevę̑rnež, m. der Ungläubige.
-
nevę̑rnica, f. die Ungläubige.
-
nevę̑rnik, m. der Ungläubige.
-
nevę̑rniški, adj. der Ungläubigen: neverniški učenik, Škrb.
-
nevernják, m. = nevernik, Prip.- Mik.
-
nevę́rnost, f. die Ungläubigkeit.
-
nevę̑rski, adj. ungläubisch.
-
nevę̑rstvọ, n. der Unglaube, Mur., Cig., nk.
-
nevesę̑ł, -ę̑la, adj. nicht freudig, unfroh, unlustig, freudlos.
-
nevesélje, n. die Unlust, Mur., Cig., Jan.
-
nevesę̑lost, f. die Unlust, die Freudlosigkeit.
-
nevẹ́sta, f. 1) die Braut; sramuje se kakor kmetiška n.; — 2) bratova žena, C., Prim.- Erj. (Torb.), BlKr., jvzhŠt.; — 3) sinova žena = snaha, M., Z., Dalm., Trub., Prim.- Erj. (Torb.), Štrek.
-
1. nevẹ́stən, -stna, adj. Braut-; nevẹ̑stna obleka.
-
2. nevẹ́stən, -tna, adj. ungewissenhaft.
-
nevẹ́stica, f. dem. nevesta; das Bräutchen.
-
nevẹ́stinski, adj. bräutlich, Mur., Cig.
-
nevẹ́stnost, f. die Ungewissenhaftigkeit.
-
nevẹ̑šč, -vẹ́šča, adj. unkundig, Jan., nk.
-
nevẹščák, m. der Nichtkenner, der Laie, Jan. (H.).
-
nevẹ́ščina, f. die Unkunde, Levst. (Zb. sp.).
-
nevę́zan, adj. ungebunden, prosaisch, Cig., Jan., nk.; v nevezani besedi, in Prosa, nk.
-
nevìd, -vída, m. das Infusionsthierchen, das Infusorium, Cig., h. t.- Cig. (T.), Nov.
-
nevidèč, -ę́ča, adj. = neviden 1), Trub., Krelj.
-
nevídən, -dna, adj. 1) unsichtbar; — 2) unansehnlich, Cig.; — zelo nevidno je, es ist hässlich, Svet. (Rok.).
-
nevidljìv, -íva, adj. neidisch, LjZv.; — nam. nenavidljiv.
-
nevı̑dnəc, -nəca, m. ( nam. nenavidnec), der Neidische, Alas.
-
nevídnost, f. 1) die Unsichtbarkeit; — 2) die Unansehnlichkeit, Cig.
-
nevı̑doma, adv. ohne zu sehen, ungesehen; n. kaj kupiti; — auf unsichtbare Weise: n. se kaj godi, Burg.
-
nevı̑hta, f. das Gewitter, der Sturm.
-
nevı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.; — allzuschnell bei der Arbeit, C.
-
nevihtováti, -ȗjem, vb. impf. wettern, stürmen, Mur., Jan., C.; — allzuschnell arbeiten, C.
-
nevı̑teški, adj. unritterlich, nk.
-
nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.
-
nevklútən, -tna, adj. unsauber, ungeschickt, Hal.- C.
-
nevkúsən, -sna, adj. = neokúsen, geschmacklos: nevkusna jed, nevkusna noša, Jan., nk.
-
nevkúsnost, f. = neokusnost, die Geschmacklosigkeit, Jan., nk.
-
nevkutiti se, -im se, vb. impf. eifern, zanken, C.; — prim. njevkati.
-
nevljúdən, -dna, adj. unhöflich, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
-
nevljȗdnež, m. der Grobian, Cig.
-
nevljȗdnik, m. der Unhöfliche, Jan. (H.).
-
nevljúdnost, f. die Unhöflichkeit, Cig., Jan., nk.
-
nevmẹ́stən, -tna, adj. unstatthaft, unpassend, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. neumjestan.
-
nevodič, m. der Nichtleiter, der Isolator ( phys.), Cig. (T.).
-
nevojáški, adj. unmilitärisch, unsoldatisch, nk.; — Civil-: nevojaška uprava, Navr. (Let.).
-
nevǫ́lja, f. 1) der Unwille, der Missmuth; — 2) das Ungemach, das Elend, das Unglück, Mur., Cig., Jan., Boh., ogr.- Let., Rib., BlKr., jvzhŠt.; Bog me reši nevolje, Te globoke voze, Npes.-Vraz; — das Unrecht, Dict.
-
nevolják, m. ein armer, elender Mensch, ogr.- C., Mik.
-
nevoljáš, m. = nevoljak, vzhŠt., ogr.- C.
-
nevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unwillig, missmuthig; poslušavci so že nevoljni; nevoljno odgovarjati; — 2) bedrängt, elend, Mur.; žalosten in nevoljen konec, Krelj.
-
nevoljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) unwillig sein, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; — den Unwillen durch lautes Klagen kundgeben, klagen, jammern, Mur., C.; — 2) elend sein, ogr.- M.; — n. se, in Trübsal sein, C.; — n. se s čim, mit einer Sache Ungelegenheiten, Verdruss haben, ogr.- C.
-
nevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. impf. bedrängen, C.
-
nevǫ̑ljnež, m. der Unwillige, der Unzufriedene, Zora.
-
nevǫ̑ljnik, m. = nevoljnež: nevoljnike premagati, die Empörer überwältigen, Vod. (Izb. sp.).
-
nevoljnják, m. = nevoljak, kajk.- Valj. (Rad).
-
nevǫ́ljnost, f. die Unwilligkeit, der Missmuth.
-
nevǫ́ščen, adj., ogr.- C., pogl. nevoščljiv.
-
nevoščljìv, -íva, adj. neidisch.
4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani