Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (4.601-4.700)

  1. netę̑čje, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), Savinska dol.
  2. netę̑čnica, f. die Unersättliche, Cig.
  3. netę̑čnik, m. 1) človek, kateremu nič ne tekne: ti si pravi netečnik! Lašče- Levst. (Rok.), Rib.; der Vielfraß, Cig., Jan., Škrinj.; — 2) jed, katera nič ne tekne, eine ungedeihliche Speise: močnik netečnik, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Zudringliche, Jan. (H.); prim. netečen 3); — 4) die Rohrdommel (ardea stellaris), Frey. (F.).
  4. netę́čnost, f. 1) die Ungedeihlichkeit; n. hrane; — 2) die Ungenügsamkeit, Cig.; živinska netečnost, Jap. (Prid.).
  5. netę̑goma, adv. unverzüglich, Mur., Met.; — prim. neutegoma.
  6. netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje ( prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.- C.
  7. netẹlę̑sən, -sna, adj. unkörperlich, Cig., Jan.
  8. netẹlę̑snost, f. die Unkörperlichkeit, Cig.; die Immaterialität, Cig. (T.).
  9. netežnína, f. netežnine, die Imponderabilien, Cig., Jan., Cig. (T.).
  10. nèti, conj. = niti, nicht einmal, C.; neti — neti = niti — niti, Mur., vzhŠt.- C.
  11. nẹtíłən, -łna, adj. Zünd-, Cig. (T.); netı̑łne vrvce, netilni listki, Zündschnüre, Zündblättchen, DZ.
  12. nẹtílja, f. die Heizerin, Jan.
  13. nẹtı̑łnica, f. die Zündmaschine, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  14. nẹtíłnost, f. die Zündkraft, Cig.
  15. nẹtílọ, n. 1) das Zündmittel, der Zünder, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); n. na drgnjenje, na potezanje, der Reib-, der Streichzünder, DZ.; — 2) das Heizmaterial: nabirat hodijo potrebnega netila, Navr. (Let.).
  16. nẹtíšče, n. der Zündpunkt, Jan. (H.).
  17. nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
  18. nẹtı̑vəc, -vca, m. der Heizer, Cig., Jan.
  19. nẹtı̑vka, f. die Heizerin, Jan. (H.).
  20. nẹtı̑vọ, n. der Zündstoff, Nov.- C., Sen. (Fiz.); — das Heizmaterial, Jan.
  21. netják, m. = nečak, der Schwestersohn, der Neffe, nk.; — prim. hs. nećak.
  22. netjákinja, f. die Nichte, nk.; — prim. hs. nećakinja.
  23. netópək, -pka, adj. unschmelzbar, Cig. (T.).
  24. netopír, -rja, m. die Fledermaus (plecotus).
  25. netopírast, adj. fledermausartig, Cig.
  26. netopírščak, m. der Fledermauskoth, Fr.- C.
  27. netŕdən, -dna, adj. nicht fest, nicht stark, schwach.
  28. netrẹ̑sk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., C., Tuš. (R.), Gor.; divji n., der Mauerpfeffer (sedum acre), vzhŠt.- C.
  29. netrẹ́zən, -zna, adj. nicht nüchtern, betrunken.
  30. netrlẹ̀p, -lẹ́pa, m. der Plumpe, Jan. (H.).
  31. netrlẹ́pən, -pna, adj. = trlepen, schwer verstehend, schwerfällig, plump, Lašče- Erj. (Torb.); ( prim. Let. 1883, 301.); n. krpež, plumpes Machwerk, Levst. (Zb. sp.).
  32. netrlẹ́pnost, f. die Plumpheit, Jan. (H.).
  33. netrohljìv, -íva, adj. unverweslich.
  34. netrpę́žən, -žna, adj. undauerhaft, Jan. (H.).
  35. netrpežljìv, -íva, adj. = nepotrpežljiv, ungeduldig, Meg., Trub.
  36. netrpljìv, -íva, adj. unduldsam, Cig., C.; ungeduldig, Cig. (T.).
  37. netrpljívost, f. die Unduldsamkeit, M., C.
  38. neubẹ́ljen, adj. ungebleicht, Cig.
  39. neubẹ́žən, -žna, adj. worthaltig, V.-Cig.
  40. neubogljìv, -íva, adj. unfolgsam.
  41. neubogljı̑vəc, -vca, m. der Unfolgsame.
  42. neubogljı̑vka, f. die Unfolgsame.
  43. neubogljívost, f. die Unfolgsamkeit.
  44. neubrán, adj. verstimmt, Jan., disharmonisch, Cig., Jan., nk.; neubrani glasovi, nk.
  45. neubranljìv, -íva, adj. = neodvraten, Cig.
  46. neubránost, f. die Disharmonie, der Missklang, Cig., Jan.
  47. neučȃkan, adj. = neučakaven, ungeduldig, Cig., Jan., M., C., Gor.; otroci so neučakani, n. pr. kadar ne morejo pričakati kosila, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  48. neučȃkanəc, -nca, m. der Ungeduldige, M.; der Heißsporn, Cig.
  49. neučȃkanost, f. die Ungeduld, Cig.
  50. neučákavən, -vna, adj. kdor ne more česa pričakati, ungeduldig: ne bodi tako neučakaven! Levst. (Zb. sp.); neučakavni (-alni) Faeton, Erj. (Izb. sp.).
  51. neučakljìv, -íva, adj. ungeduldig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  52. neučakljívost, f. die Ungeduld, Cig., Jan.
  53. 1. neučèn, -éna, adj. ungelehrt.
  54. 2. neúčən, -čna, adj. ungelehrig, Cig., Jan.; (neučȃn, Dict.).
  55. neučljìv, -íva, adj. = 2. neučen, Cig., Jan.
  56. neùd, -úda, m. das Nichtmitglied, nk.
  57. neudán, adj. unverehelicht, ledig (o ženski), Cig.; pravilneje: nevdan.
  58. neudánost, f. der ledige Stand des Weibes, Cig.; pravilneje: nevdanost.
  59. neudŕžən, -žna, adj. unaufhaltsam, Cig.
  60. neudŕžnost, f. die Unaufhaltsamkeit, Cig.
  61. neugánjen, adj. unenträthselt, Cig.
  62. neugásən, -sna, adj. unauslöschbar, nk.
  63. neugíbčən, -čna, adj. unbiegsam, Cig. (T.), Žnid.
  64. neugíbək, -bka, adj. unbiegsam, ogr.- C.
  65. neugíbən, -bna, adj. unbiegsam, ogr.- C.
  66. neugíbkost, f. die Unbiegsamkeit, ogr.- C.
  67. neugíbnost, f. die Unbiegsamkeit, ogr.- C.
  68. neuglȃjen, adj. ungeebnet, rauh: neuglajen pot, Meg.; — ungeschliffen ( fig.), grob, Cig.
  69. neuglȃjenost, f. die Rauhheit, die Grobheit, Cig.
  70. neuglę́dən, -dna, adj. = negleden, Svet. (Rok.).
  71. neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
  72. neugnánəc, -nca, m. der Ausgelassene, C.
  73. neugnánost, f. 1) die Unermüdlichkeit, Cig., Valj. (Rad); — die Unbeugsamkeit, Cig.; — 2) die Ausgelassenheit, Cig., M., Nov.
  74. neugọ̑da, f. die Unannehmlichkeit, Bes., Let.; der Uebelstand, Levst. (Podk.); — das Uebel, Cig.
  75. neugọ́dən, -dna, adj. 1) ungünstig, Cig., Jan., nk.; (v tem pomenu nav. neugǫ́den); — 2) unangenehm, Jan.; unappetitlich, ("neuguden") Svet. (Rok.); — ungeschickt, Dol.; — prim. negoden.
  76. neugodljìv, -íva, adj. ungefällig (von einer Sache), Jan. (H.).
  77. neugọ́dnost, f. 1) die Ungünstigkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) die Unannehmlichkeit, Jan.
  78. neuhǫ́jen, adj. ungebahnt, ungangbar: neuhojena pot, Cig.
  79. neuı̑ma, f. = uima, Hal.- C.
  80. neùk, -úka, adj. unerfahren, unwissend, nk.; — hs.
  81. neukanljìv, -íva, adj. untrüglich, Mur., Cig.
  82. neukanljívost, f. die Untrüglichkeit, Cig.
  83. neuklę́knjen, adj. unbeweglich, standhaft, ogr.- C.
  84. neuklonljìv, -íva, adj. 1) unbeugsam, Cig., C.; — 2) = neodvraten, unabwendbar, Cig., Jan., DZ.
  85. neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
  86. neukrę̑tnež, m. der Ungeschickte, der Plumpe, der Schwerfällige, Cig.
  87. neukrę̑tnik, m. der Plumpe, der Schwerfällige, Cig.
  88. neukrę́tnost, f. 1) die Unbeugsamkeit, Mur., Cig.; — 2) die Plumpheit, die Schwerfälligkeit, Cig., Jan.
  89. neukročèn, -éna, adj. ungebändigt; — unbändig, ungeschlacht, (neukroten) Meg.
  90. neukrótən, -tna, adj. unzähmbar, unbändig, Mur.; n. fant, Ravn.; neukrotni valovi, Erj. (Izb. sp.).
  91. neukrotljìv, -íva, adj. = neukroten, Cig.
  92. neukrótnost, f. die Unbändigkeit, Mur.
  93. neùm, -úma, m. der Unverstand, Dict., Mur., Cig., Dalm.- M.
  94. neúma, f. ein thörichter Mensch: ti neuma, ti! Notr., jvzhŠt.
  95. neumáriti, -ȃrim, vb. impf. Dummheiten treiben, BlKr.- Svet. (Rok.).
  96. neȗməc, -mca, m. = neumnež, C.
  97. neúmən, -mna, adj. unvernünftig; neumna žival; dumm; neumen, kakor konj, kakor živina; — närrisch.
  98. neumẹ́stən, -stna, adj., Nov., nk.; pogl. nevmesten.
  99. neumẹ́tẹłən, -łna, adj. unwissend, Dict., C.; neumetelne (-talne) podučiti, Schönl., Jsvkr.; unerfahren, Meg.; ungebildet, Dict.; unvernünftig, kajk.- Let.; thöricht, C.
  100. neumẹ́tẹłnost, f. die Unwissenheit, die Unerfahrenheit, C.; — die Thorheit, C.

   4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA